Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

902-0030/2024-332 Romska problematika

Datum: 14. 11. 2024
Urad: Kabinet župana
Svetniška skupina: Samostojni svetniki
Svetnik: Silvo Mesojedec

Pobuda

V odgovoru na njegovo pobudo glede Odbora za romsko problematiko je bilo napisano da odbor deluje po poslovniku, kako se sklicuje, zakaj odbor zaseda, torej na zahtevo župana ali za obravnavo zadev na podlagi dnevnega reda. Pogreša več razprav kakšno je stanje na področju romske problematike. Župan je na tiskovni konferenci dejal, da pogreša v državnem zboru te teme. Sam  ima podatek, da je na Seidlovi 1 preko 200 oseb prijavljenih z bivališčem. Zanima ga, kdo podaja soglasje, kakšno je točno število in kje pravzaprav dejansko prebivajo ti ljudje. Ravno tako na Resslovi 7b naj bi bilo preko 50 prijavljenih oseb. Zanima ga, kako je s plačevanjem komunalnih storitev s strani romske skupnosti. V Kočevju so vse družine podpisale, da se jim lahko iz socialnih prejemkov odtrgujejo ti stroški in praktično naj ne bi bilo več teh dolgov. Kako je s tem v novomeški občini. Pobuda, da se obišče Puščo, se seznani kakšno je stanje tam, vendar ne razume, zakaj ni odziva. Brežiška občina je naselje Pušča obiskala, so se seznanili s situacijo in njihov odbor se je letos sestal že petkrat.

Odgovor

Odbori se po poslovniku sklicujejo v okviru točk – dnevnega reda Občinskega sveta. Se pa z namenom reševanja romske problematike redno sklicujejo sestanki in  komisije na ravni institucij, ki se srečujejo z romsko problematiko (CSD, policija, odd. za probacije, Zavod za zaposlovanje, gradbena inšpekcija, šole, vrtci, MONM, SOU ODBK), vse v okviru problematike, ki se obravnava na posameznem sklicu.

Glede ureditve zakonskega bivališča je stanje sledeče: v kolikor upravna enota po določbah Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16, 36/21, 3/22 – ZDeb in 62/24 – ZUOPUE, ZPPreb-1) ne more posameznika prijaviti na naslovu dejanskega prebivanja, mu določi zakonsko prebivališče na naslov občine, na območju katere stalno prebiva (prvi odstavek 19. člena ZPPreb-1). Pred spremembo navedenega člena zakona se je kot zakonsko bivališče določal naslov centra za socialno delo.

 Na naslovu Seidlova 1, Novo mesto, ima prijavljeno zakonsko bivališče 209 oseb. Od tega je večji del Romov. Večina romskega prebivalstva v Mestni občini Novo mesto živi v objektih, ki nimajo naslova. Iz tega razloga so prijavljeni na prejšnjem (Resslova 7b) ali sedanjem (Seidlova 1) naslovu zakonskega bivališča. Občina ni niti stranka niti stranski udeleženec v postopku določitve zakonskega bivališča, prav tako v postopku ne podaja soglasja, to pa zato, ker je fikcija zakonskega bivališča uvedena zgolj z namenom umestitve posameznika znotraj območja posamezne občine. Naslov zakonskega bivališča ni naslov za vročanje (25. člen ZPPreb-1) in lastniku nepremičnine - občini ne predstavlja obremenitve z vidika stroškov prebivanja (npr. stroški komunale).

Nadalje pojasnjujemo, da sta Komunala Novo mesto d.o.o. in Mestna občina Novo mesto izvedli skupni projekt ureditve nelegalnih priključkov na vodovodni sistem v naselju Žabjak. Predmet pogodb, sklenjenih z uporabniki, je tudi določba o možnosti plačila stroškov porabe vode neposredno iz naslova socialnih transferjev. Možnosti neposrednih odtegljajev se Komunala Novo mesto d.o.o. redno poslužuje. Pri obstoječih priključkih mora biti podano naknadno soglasje uporabnika, ki ga ti nočejo vedno podati. Komunala Novo mesto je uspešno pridobila 80 takih soglasij za obstoječe uporabnike. Vsem ostalim so bili priključki odklopljeni. Seveda pa bo poplačevanje preteklih zapadlih terjatev dolgotrajno, saj so lahko iz naslova socialnih transferjev zneski trgani samo do določenega deleža transferja.

Situacijo naselja Pušča poznamo, prepričani pa smo, da je s stanjem v JV Sloveniji ni mogoče enačiti. Pot, ki so jo do današnjega stanja prehodili v Prekmurju, je bila namreč začeta v sistemu drugačne socialne in družinske politike, trga dela in tudi pravil javnega reda in miru. To so bila 70. in 80. leta prejšnjega stoletja, ko smo živeli v drugi državi in pod drugačno zakonodajo. Prav gotovo je tedanji sistem manj poudarjal človekove pravice in bolj jasno pogojeval pravice z dolžnostmi. Tedanji zakonodajni in družbeni okvir je bil sistemsko bolj učinkovit z vidika integracije romske skupnosti. V tistem obdobju je bilo veliko več zaposlenih Romov in osnovno šolo je obiskovalo več romskih otrok kot danes, kar je veljalo tudi za naše območje. Občine JV Slovenije pa v okviru zakonskih možnosti danes nimajo primernih orodij, ki v zadostni meri vzpodbudili integracijo, zato so, poleg številnih mehkih ukrepov, ki jih že izvajamo, vzpostavljeni tudi vsi napori za zakonodajne spremembe.

Pripravili:                                                                                                          

Mojca Lenassi Malnarič

vodja Pravne službe SOU ODBK

Brigita Železnik

vodja organa – direktorica skupne uprave

Meta Retar Kramar

Vodja Urada za družbene dejavnosti

dr. Jana Bolta Saje

direktorica občinske uprave