Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

900-18/2020-293 Pobuda za dodatno pomoč oz. ukrepe pri izobrazbi Romov

Datum: 12. 11. 2020
Urad: Urad za družbene dejavnosti
Svetniška skupina: Lista Gregorja Macedonija
Svetnik: Jasna Kos Plantan

Pobuda

Pobuda, da se pogleda in poda bolj učinkovite predloge oz. ukrepe za večji obisk romskih otrok v šole, dodatno pomoč v šolah in dodatno pomoč v popoldanskih šolah in centrih, ko se delajo domače naloge; le na tak način se bo zvišala raven izobrazbe med Romi; iz poročila podanega na predlog g. Povha je razvidno, da nihče ne zaključi 9. razreda osnovne šole zato bi morala občina na podlagi tega poročila predlagati dodatne ukrepe.

Odgovor

Predlogi in ukrepi:

1. Dovolj zgodnja, obvezna in učinkovita predšolska vzgoja in zgodnje učenje slovenskega jezika v vrtcu in šoli.
2. Pomoč romskim učencem – stalen romski pomočnik na šoli.
3. Osnovnim šolam, ki jih obiskujejo romski učenci iz skupnega šolskega okoliša, pomagati pri izvajanju prevozov in socializaciji s kadri,
4. Popoldansko delo DRPD v vseh romskih naseljih za izvajanje učne pomoči pri opravljanju domačih nalog in utrjevanju učne snovi
5. Mesečno prijavljanje neopravičenih izostankov od pouka v CEUVIZ (Centralna evidenca učencev vzgoje in izobraževanja)

Obrazložitev:

K točki 1:

Spodbujanje čim prejšnjega vključevanja romskih otrok v vrtec: v vrtcu v naselju ali kakšnih bivalnih enotah v naseljih naj bi bili romski otroci le krajši čas, največ od 3 mesecev do pol leta, da se malo navadijo odsotnosti od doma in mame, potem pa bi jih bilo potrebno vključiti v enote obeh vrtcev v Novem mestu, ki so izven romskega naselja, kjer bi se z ostalimi neromskimi vrstniki učili slovenskega jezika in se socializirali vse do vstopa v osnovno šolo. Na ta način bi se romski otroci skozi igro in druženje najlažje učili slovenski jezik. Romski otroci v svojih družinah do vstopa v šolo praviloma ne govorijo slovenskega jezika, zato imajo vsa leta šolanja primanjkljaje pri sporazumevanju, kar je težko za njih in za učitelje. Zaradi neznanja slovenskega jezika je oteženo vse šolsko delo, motivacija za sodelovanje pri pouku je majhna, kar je logično, saj otrok ne razume povedanega. Romske starše bi bilo potrebno motivirati za vpis otrok v vrtec.

Do vpeljave tega ukrepa bi morali za romske otroke v okviru vrtca zagotoviti vsaj obvezno pripravo na šolo, tako kot je to včasih že bilo. Nujno je tudi strokovno vodeno zgodnje učenje slovenskega jezika v vrtcu in šoli.

K točki 2:

Vsi romski učenci, predvsem pa prvošolci in učenci prve triade, potrebujejo romskega pomočnika. Romske pomočnike bi bilo potrebno sistemizirati preko normativov in standardov MIZŠ.

K točki 3:

Z oblikovanjem dveh skupnih šolskih okolišev in vpisom romskih otrok v osnovne šole, ki jim skupni šolski okoliš pripada, je bilo potrebno poskrbeti za prevoz učencev v šolo in domov. Na avtobusu in na poti od postajališča do šole in obratno učenci Romi potrebujejo spremstvo. Učenci Romi potrebujejo osebo, ki zna vzpostaviti avtoriteto, zaupanje in spoštovanje, zato bi bila potrebna v vsaki šoli stalna zaposlitev osebe s srednješolsko izobrazbo. Ta oseba bi skrbela tudi za stik med šolo in starši, nudila romskim otrokom pomoč pri urejanju šolskih potrebščin, jih usmerjala k pouku, jim pomagala pri spoznavanju šole in pri socializaciji. Pomembno je, da je oseba stalna in ne zagotovljena preko javnih del. Romski otroci potrebujejo vzpostavljeno rutino, ki pri njih in starših vzbuja občutek varnosti in zaupanja. Javni delavci ne zmorejo in ne znajo pristopiti k specifičnim potrebam, ki jih imajo romski otroci v procesu socializacije, menjave kadra vsake dve leti pa v njih vzbuja občutek nesigurnosti, novo prilagajanje in vzpostavljanje varnosti, ki ji po izteku javnih del spet sledi prekinitev.

K točki 4:

Popoldansko delo, ki ga izvaja DRPD Novo mesto bi moralo biti prisotno v vseh romskih naseljih. Tam, kjer prostorski pogoji še niso omogočeni, bi jih bilo potrebno zagotoviti z bivalnimi kontejnerji. Sedaj se popoldansko delo z učenci Romi izvaja v Brezju in na Jedinščici. Za razširitev dejavnosti tudi na druge lokacije bi bilo potrebno zagotoviti dodaten kader DRPD Novo mesto.

K točki 5:

V Mestni občini Novo mesto so se ravnateljice vseh osnovnih šol poenotile, da bodo 15-urno neupravičeno odsotnosti otrok od pouka mesečno, in sicer do 10. v mesecu za pretekli mesec, sporočale na Center za socialno delo in skladno s tem spremenile dosedanji Vzgojni načrt.

Odsotnost bi lahko osnovne šole direktno vnašale v evidenco CEUVIZ (Centralna evidenca učencev vzgoje in izobraževanja). Na podlagi teh podatkov pa bi CSD izdajal odločbe o funkcionalnem izplačilu denarne pomoči in dela otroškega dodatka.

Mestna občina Novo mesto je zato Ministrstvu za notranje zadeve, Delovni skupini za obravnavanje romske problematike, ki jo vodi državni sekretar dr. Anton Olaj, pisno predlagala Vladi RS, da zadolži pristojnega ministra za izobraževanje, da poenoti izvajanje vnosov neupravičenih izostankov šoloobveznih otrok do 10. v mesecu za pretekli mesec v evidenco CEUVIZ (Centralna evidenca učencev vzgoje in izobraževanja). Šolam se priporoči - kot primeren obseg za vpis v evidenco na podlagi vzgojnih načrtov posamezne šole - neupravičena mesečna odsotnost v obsegu 15 šolskih ur.

Pripravila:

Tončka Novak,

podsekretarka za šolstvo in izobraževanje

po pooblastilu župana, št. 1000-8/2015-146 z dne 31.8.2020

                         mag. Mateja Jerič                                                           dr. Vida Čadonič Špelič

           vodja Urada za družbene dejavnosti                                                        direktorica

POSLANO:

1. Naslovniku.