Mesto situl znova zaživelo v duhu železne dobe

datum: 15. 06. 2026

Glavni trg v Novem mestu je v soboto, 13. junija 2026, že enajstič zapored postal prizorišče Praznika situl – edinstvenega festivala, ki obiskovalce popelje več kot dva tisoč let nazaj, v čas starejše železne dobe, ko je bilo Novo mesto pomembno središče halštatske kulture. Dogodka se je udeležil tudi župan mag. Gregor Macedoni, ki je zbrane nagovoril v večernem delu prireditve.

Glavni trg je tudi letos zadišal po prazgodovini. Obiskovalci so se sprehodili med starodavnimi obrtmi – od lončarstva, steklarstva in pletarstva do kovaštva, okušali jedi, pripravljene po navdihu železnodobnih receptur, ter se vključili v številne delavnice.

Najmlajši so se lahko medtem poizkusili v peki prazgodovinskih kruhkov, izdelavi miniaturnih situl in usnjenih zapestnic, spoznavali pa so tudi borilne veščine tistega časa.

V nagovoru je župan poudaril, da so situle dokaz razvite družbe, ki je bila v tistem obdobju enakovredna velikim kulturam sredozemskega in celinskega prostora.

»Na to smo lahko v Novem mestu upravičeno ponosni – in Praznik situl je priložnost, da to dediščino še bolj samozavestno postavimo na zemljevid Evrope in sveta,« je dejal.

Ob tem je potegnil vzporednico s sodobnostjo: tako kot je bilo Novo mesto pomembno središče že v železni dobi, sodi tudi danes med najbolj razvita mesta v državi. K temu prispevajo nenehni projekti na vseh področjih – od kulturnega do gospodarskega razvoja – ki nas uvrščajo med najuspešnejša mesta v Sloveniji.

Vrhunec večera je bila osrednja kostumirana uprizoritev z okoli tridesetimi nastopajočimi, ki je obiskovalce popeljala na knežji dvor ob imenovanju novega kneza. Večer se je sklenil s strokovno predstavitvijo situlske umetnosti, ki jo hrani Dolenjski muzej, in spektakularnim ognjenim šovom.

Pomen situl je izjemen v svetovnem merilu. Novo mesto upravičeno nosi naziv mesto situl, saj je bilo prav tukaj najdeno največje število teh izjemnih artefaktov v evropskem prostoru. Situle niso zgolj arheološki predmeti, temveč vrhunska umetniška dela starejše železne dobe, ki nam odstirajo dragocene pripovedi o življenju, delu, verovanjih in družbeni ureditvi takratnega časa. In prav zaradi te pripovedne in umetniške vrednosti sodijo situle v sam vrh dosežkov človeške civilizacije tistega časa.

Posebno zahvalo je župan namenil prav Dolenjskemu muzeju, ki ima pri ohranjanju in predstavljanju te dediščine posebno mesto. Muzej je v letošnjem letu za projekt Doživetje stekla prejel tudi Valvasorjevo priznanje – najvišje priznanje na področju muzealstva v Sloveniji, kar je še ena potrditev njegovega predanega in strokovnega dela.

Foto: Boštjan Pucelj