Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

901-0005/2026-613 Nadaljevalna pobuda glede enakopravne dostopnosti do javnega prevoza za prebivalce KS Mali Slatnik, območja Otočca in Šempetra ter ulice Krka v Novem mestu

Datum: 23. 04. 2026
Urad: Urad za infrastrukturo
Svetniška skupina: Gibanje svoboda
Svetnik: Darja Judež

Vprašanja, pobude in pohvale

Na podlagi prejetega odgovora Mestne občine Novo mesto na mojo pobudo glede ureditve javnega prevoza za prometno zapostavljena območja vlagam nadaljevalno pobudo, saj se odgovor ni vsebinsko opredelil do ključnih predlaganih začasnih rešitev, hkrati pa ostajajo odprta vprašanja glede zagotavljanja enakopravne, varne in dostopne mobilnosti za vse prebivalce Mestne občine Novo mesto. Pobuda zadeva prebivalce KS Mali Slatnik (Veliki Slatnik, Križe, Potov Vrh, Petelinjek), območja Otočca in Šempetra, kot tudi prebivalce ulice Krka, ki je uradna ulica Novega mesta. To dejstvo je pomembno z vidika načrtovanja mestnega potniškega prometa, saj odpira vprašanje enakopravne obravnave vseh mestnih ulic, krajevnih skupnosti in prebivalcev v okviru storitev javnega značaja. Posebej opozarjam, da gre za območja, kjer v precejšnjih predelih ni urejenih varnih površin za pešce (pločnikov, pešpoti) in tudi ni ustrezne javne razsvetljave, kar pomeni, da je samostojna pot otrok in mladih do šole ali do najbližjih postajališč varnostno problematična ali celo nevarna, zlasti v jutranjih in popoldanskih urah. V takšnih razmerah je dostop do organiziranega javnega prevoza še toliko pomembnejši in ne more biti nadomeščen z alternativami, kot so hoja ali kolesarjenje. Poudarjam, da prvotna pobuda ni bila usmerjena v takojšnjo spremembo obstoječega voznega reda mestnih linij, temveč: • v iskanje takojšnjih, administrativno enostavnih in finančno minimalno obremenjujočih rešitev za dijake, • ter v zahtevo po celostnem in enakopravnem načrtovanju javnega prevoza, ki zajema vse krajevne skupnosti, vsa naselja in vse ulice znotraj MO Novo mesto. V zvezi s tem podajam naslednje nadaljnje zahteve in vprašanja: 1. Vključitev dijakov v uporabo šolskega avtobusa ob prostih mestih Predlagam, da Mestna občina Novo mesto preveri možnost in omogoči uporabo šolskega avtobusa tudi dijakom iz KS Mali Slatnik in drugih prometno zapostavljenih območij v primerih, ko so na posameznih relacijah prosta mesta, pri čemer osnovnošolci ohranijo prednost. Gre za rešitev, ki: o ne zahteva sprememb voznega reda, o ne pomeni vzpostavljanja novih linij, o je hitro izvedljiva in finančno minimalno obremenjujoča, o ter neposredno izboljšuje dostopnost do izobraževanja. Prosimo za jasno pojasnilo: o ali MONM to možnost dopušča ali zavrača, o in v primeru zavrnitve, na kateri konkretni pravni podlagi. 2. Enakopravna obravnava vseh prebivalcev MO Novo mesto Dejstvo, da so posamezne mestne ulice in bližnja naselja (oddaljena približno 5 km od mestnega središča) še vedno brez ustrezne povezave z mestnim potniškim prometom, medtem ko imajo primerljivo oddaljena območja povezavo že vzpostavljeno, odpira vprašanje enakopravnosti vseh prebivalcev, ulic in krajevnih skupnosti v MO Novo mesto. Javni prevoz bi moral biti načrtovan tako, da ne ustvarja trajnih prometnih razlik med posameznimi deli občine. 3. Časovnica izvajanja Celostne prometne strategije MO Novo mesto Ker se odgovor sklicuje na Celostno prometno strategijo MO Novo mesto (sprejeto leta 2025), prosim za: o posredovanje okvirne časovnice analize sistema mestnega in primestnega potniškega prometa, o pojasnilo, kdaj in kako bodo v tej analizi obravnavana prometno zapostavljena območja, vključno s KS Mali Slatnik, KS Otočec ter posameznimi mestnimi ulicami, o ter zagotovilo, da bodo v proces aktivno vključene krajevne skupnosti in predstavniki prebivalcev. Menim, da dolgoročno vztrajanje pri neenaki dostopnosti do javnega prevoza ni skladno z načeli enakopravne obravnave občanov, trajnostne mobilnosti in odgovornega upravljanja mestnega prostora. Mestni potniški promet mora enakovredno obravnavati vse ulice, naselja in krajevne skupnosti v Mestni občini Novo mesto. Pričakujem jasen, vsebinski in konkreten odgovor.

Odgovor

Tč. 1: MONM skladno s 56. členom Zakona o osnovni šoli (ZOsn) zagotavlja pravico do brezplačnega prevoza osnovnošolskim učencem z organiziranim šolskim prevozom. Ta prevoz je organiziran kot namenski sistem zaprtega tipa, ki je izključno prilagojen potrebam upravičenih osnovnošolskih otrok. Organizacija prevozov temelji na natančnem načrtovanju relacij, voznih redov, kapacitet in varnostnih standardov, pri čemer je cilj, da ima vsak upravičen učenec zagotovljeno mesto ter varen prevoz v šolo in iz nje. Kapacitete vozil se ne načrtujejo kot presežne, temveč so optimizirane glede na število upravičencev in njihove potrebe, zato »prosta mesta« niso stalna niti sistemsko predvidena kategorija. Predlagana vključitev dijakov v takšne prevoze bi pomenila poseg v obstoječi organizacijski, varnostni in pravni okvir izvajanja šolskih prevozov, pri čemer bi se odprla vprašanja odgovornosti za prevoz oseb, ki niso upravičene po zakonu, spremembe režima prevoza iz zaprtega v odprti tip, zagotavljanja razpoložljivosti mest za osnovnošolce ter določanja kriterijev za dodeljevanje morebitnih prostih mest, hkrati pa bi bilo oteženo zagotavljanje obstoječih varnostnih standardov, zlasti za najmlajše otroke. Ob upoštevanju navedenega MONM ocenjuje, da vključitev dijakov v sistem šolskih prevozov ni upravičena niti izvedljiva v okviru veljavne zakonodaje in obstoječega modela organizacije prevozov.

Tč. 2: Vozni redi mestnega potniškega prometa v MONM se oblikujejo na podlagi strokovnih podlag, ki vključujejo analize prometnih tokov, raziskave mobilnostnih navad, štetje potnikov ter ugotavljanje dejanskih potreb prebivalcev v določenem časovnem obdobju. Zadnja celovitejša reorganizacija sistema je bila izvedena leta 2016. Občina se zaveda, da je prometni sistem dinamičen in se nenehno spreminja tako zaradi rasti naselij kot zaradi sprememb v prometnih tokovih, zato se v vmesnem obdobju redno izvajajo manjše prilagoditve voznih redov, ki pa praviloma nimajo večjega vpliva na strukturo sistema. Posamezne spremembe, kot je podaljšanje linije ali uvedba dodatnega postajališča, niso vedno enostavno izvedljive, saj je treba upoštevati vrsto omejitev, med drugim razpoložljivost voznega parka, organizacijo dela voznikov in zakonsko predpisane počitke, usklajenost z drugimi linijami ter splošno časovno in operativno učinkovitost sistema. Ob tem si občina prizadeva za maksimalno izkoriščenost izvajanja javne službe, kar pomeni, da se vozila in kadri uporabljajo gospodarno in brez nepotrebnih prostih kapacitet. Večje spremembe sistema se praviloma izvajajo periodično, ko analize pokažejo, da obstoječa ureditev ne ustreza več dejanskim potrebam, pri čemer se v tem okviru obravnava tudi vprašanje izboljšanja dostopnosti posameznih območij in bolj uravnotežene pokritosti občine z javnim prevozom.

Tč. 3: Celostna prometna strategija MONM, sprejeta leta 2025, med ukrepi predvideva izdelavo študije optimizacije izvajanja mestnega potniškega prometa, in sicer v obdobju od leta 2025 do 2028. Aktivnosti na tem področju so že v teku, med drugim je v zaključni fazi priprava anketnega vprašalnika, ki bo namenjen širši javnosti in bo kmalu objavljen. Njegov namen je pridobiti čim več informacij o dejanski uporabi javnega prevoza, mobilnostnih navadah prebivalcev, zaznanih pomanjkljivostih sistema ter predlogih za izboljšave. Zbrani podatki bodo predstavljali pomembno strokovno podlago za nadaljnje načrtovanje in prenovo sistema mestnega potniškega prometa, pri čemer je cilj, da se v največji možni meri upoštevajo potrebe različnih skupin prebivalcev, vključno s prebivalci prometno manj dostopnih območij. V nadaljnjih fazah priprave študije je predvideno tudi vključevanje deležnikov, vključno s krajevnimi skupnostmi in zainteresirano javnostjo, s ciljem zagotoviti bolj celovit vpogled v stanje na terenu ter oblikovanje ustreznejših in dolgoročno vzdržnih rešitev.

Pripravili:

Urban Hrastnik

višji svetovalec za šolstvo, mladino in turizem

Emina Vrbetić

vodja Oddelka za promet in mobilnost

Franci Starbek

vodja Urada za infrastrukturo

Meta Retar Kramar

vodja Urada za družbene dejavnosti

                                                                                                                    dr. Jana Bolta Saje

                                                                                                             direktorica občinske uprave