Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

901-0025/2025-577 Svetniško vprašanje glede izgubljenih sodnih sporov in finančnih posledic za občinski proračun

Datum: 12. 02. 2026
Urad: Urad za finance in splošne zadeve
Svetniška skupina: Samostojni svetniki
Svetnik: Silvo Mesojedec

Vprašanja, pobude in pohvale

Prejel sem informacije, ki nakazujejo na to, da je Mestna občina Novo mesto v zadnjem času izgubila pomembne sodne spore, kar bi lahko imelo občutne finančne posledice za občinski proračun. Konkretno me zanimajo informacije glede dveh zadev: postopkov zaračunavanja komunalnega prispevka na območju Livade in tožbe v zadevi Protekt Dolenjska. Glede na navedeno prosim za odgovore na sledeča vprašanja: Ali drži informacija, da je MONM izgubila tožbo (oziroma upravni spor) glede odmere komunalnega prispevka podjetnikom na območju Livade? V kolikor drži, za koliko subjektov gre in ali je sodba že pravnomočna? Kakšen je skupni znesek, ki ga mora (ali ga je že) občina vrniti podjetnikom? Ali drži informacija, da je MONM izgubila tožbo v sporu s podjetjem Protekt Dolenjska? Kaj je bil predmet spora in kakšen je znesek, ki ga mora občina plačati na podlagi sodbe? Kakšni so skupni stroški teh izgubljenih tožb za občinski proračun? Prosim za natančno specifikacijo stroškov, ločeno na: Glavnico (znesek tožbenega zahtevka/vračila), Zamudne obresti (koliko smo plačali oz. bomo plačali samo za obresti?), Sodne stroške in stroške pravnega zastopanja nasprotne strani. Kdo nosi odgovornost za te odločitve? V primeru Livade – ali je bila odmera komunalnega prispevka napačno izračunana ali napačno pravno utemeljena? Kdo je pripravil strokovne podlage, ki so na sodišču padle?

Odgovor

Sodni spori med Mestno občino Novo mesto in podjetjem Protekt Dolenjska potekajo že od leta 2014. Občina je takrat vložila tožbo zaradi ničnosti najemne pogodbe oziroma zaradi spremembe njenih ključnih določil, ki urejajo višino najemnine, obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja. Ob vložitvi tožbe in v letih pred in po vložitvi tožbe občina kljub ponavljajočim se pozivom od najemodajalca ni prejela potrebnih pojasnil o načinu obračunavanja stroškov, ki so bili glede na razmere na trgu nesorazmerno visoki, prav tako pa so se pojavljali stroški, ki po svoji naravi bremenijo najemodajalca, vendar so bili vseeno vključeni v njegove obračune. Ker najemodajalec niti po večletnih mesečnih zaporednih pozivih ni želel predložiti jasnih in preverljivih podatkov o obračunu posameznih postavk, občina ni imela druge možnosti kot da sproži sodni postopek oziroma preneha s plačevanjem obratovalnih stroškov. Takšno ravnanje je bilo nujno, saj je bila občina dolžna kot dober gospodar zastopati javni interes, preprečiti neutemeljeno finančno breme občinskega proračuna in zagotoviti zakonitost ter transparentnost obračunavanja v večletnem pogodbenem razmerju. Vztrajanje v postopkih je bilo utemeljeno tudi zato, ker je bila pogodba za občino finančno škodljiva in se je brez sodnega varstva ne bi dalo popraviti.

Sodišče je leta 2020 pravnomočno odločilo, da najemna pogodba ni nična, je pa spremenilo njena ključna določila. Ugotovilo je, da najemodajalec pri prefakturiranju stroškov ne sme obračunavati DDV od bruto zneskov in da mora pri obračunu revalorizacije dosledno upoštevati veljavni pravilnik o načinih valorizacije denarnih obveznosti. Z nadaljnjimi pravnomočnimi sodbami (ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju tega odgovora), je bilo dodatno ugotovljeno, da so bili nekateri elementi obračunov nepravilni in škodljivi za občino (obračunavanje komunalnih storitev za modri del, ki ga občina nima v najemu, ponovno DDV od bruto zneskov). Pravnomočne sodbe so občini omogočile bistveno bolj transparentno in korektno določanje najemnine ter določenih obratovalnih stroškov, kar pomeni, da se je s tem preprečilo nadaljnje neupravičeno finančno breme občinskega proračuna. Na podlagi teh sodb se je občini znižal strošek najemnine in obratovalnih stroškov za skupne prostore, naprave in parkirne površine, najemodajalec občini obračuna zgolj stroške za komunalne storitve, ki odpadejo na rumeni del stavbe, občina pa od tedaj naprej poravnava zneske izključno skladno s pravnomočnimi sodbami.

V zadnjih dveh pravnomočno zaključenih postopkih, ki so se nanašali na obratovalne stroške za t. i. rumeno stavbo, je sodišče odločilo, da je občina dolžna poravnati določene stroške za obdobje od decembra 2013 do januarja 2015, in sicer stroške, ki se nanašajo na vzdrževanje in najem dvigala ter tekočih stopnic, za protivlomno in protipožarno varovanje, za zavarovanja, za toplotno energijo, energijo za hlajenje ter za posamezna redna vzdrževalna opravila. Zahtevek najemodajalca za komunalne storitve, valorizacijo in DDV je bil zavrnjen. V postopku je bilo dodatno ugotovljeno, da je najemodajalec občini zaračunaval komunalne storitve tudi za modri del stavbe, čeprav ga občina nima v najemu, kar jasno potrjuje, da je občina upravičeno nasprotovala takim obračunom in zahtevala sodno preverbo njihove pravilnosti. Od zahtevanih 59.262,62 EUR glavnice je sodišče najemodajalcu priznalo 39.244,23 EUR. Obresti za obdobje spornega zaračunavanja znašajo 40.260,93 EUR, sodni stroški pa 4.123,40 EUR. Visok znesek obresti je posledica dejstva, da se sodna spora nanašata na obdobje pred več kot desetimi leti, v vsem tem obdobju pa najemodajalec ni bil pripravljen odpraviti nepravilnosti v obračunih in zato je bil sodni postopek potreben.

Poudarjamo, da se je z uveljavitvijo sodnih stališč doseglo jasnejše in preglednejše razmerje za naprej. Sodni postopki, ki se nanašajo na druge vrste obratovalnih stroškov še niso pravnomočno zaključeni, glede na dosedanji potek pa pričakujemo nadaljnje odločitve, ki bodo občini v korist.

V zvezi z obračunom komunalnega prispevka za Livado, pojasnjujemo, da informacija, da je občina dokončno izgubila sodni spor, ne drži. Upravno sodišče v zadevi ni sprejelo končne meritorne odločitve o tem, ali so stranke dolžne plačati komunalni prispevek ali ne. Sodišče je odločbo občinske uprave odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. To v praksi pomeni, da mora občinska uprava o zadevi ponovno odločiti, pri čemer bo morala upoštevati pravna stališča in usmeritve, ki jih je podalo sodišče v svoji sodbi. Ker bo postopek odmere ponovljen in končna odločitev še ni sprejeta, je v tem trenutku preuranjeno govoriti o kakršnihkoli končnih finančnih posledicah za občinski proračun. Na območju Livade je občina izdala odločbe 17 zavezancem, 14 zavezancev je vložilo pritožbo in sprožilo upravni spor. Občina zneskov ne bo vračala, ker zavezanci zneskov po odločbah še ni poravnali, poravnali jih bodo šele, ko bodo odločbe o odmeri komunalnega prispevka pravnomočne.

Ana Avsec

občinska odvetnica

Pia Svilan

Vodja oddelka za ekonomiko nepremičnin

                                                                                                            dr. Jana Bolta Saje

                                                                                                     direktorica občinske uprave