Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

901-0005/2025-426 Reševanje romske problematike

Datum: 17. 04. 2025
Urad: Urad za družbene dejavnosti
Svetniška skupina: Samostojni svetniki
Svetnik: Silvo Mesojedec

Vprašanja, pobude in pohvale

Moram izraziti nezadovoljstvo z vsebino odgovora na moje vprašanje glede porabljenih sredstev in rezultatov vezanih na romsko problematiko, saj ne odgovarja na ključna vprašanja, ki sem jih zastavil. Pomanjkanje konkretnih podatkov in analiz uspešnosti v zadnjih petih letih onemogoča realno oceno učinkovitosti porabe sredstev in izvedenih programov. Prav tako se pojavlja vprašanje smiselnosti razpršenosti sredstev med različne akterje, brez jasne koordinacije in merljivih rezultatov. Kritika trenutnega pristopa: Pomanjkanje konkretnih rezultatov: V odgovoru ni jasno navedeno, koliko Romov je bilo v zadnjih petih letih dejansko zaposlenih, koliko jih je zaključilo srednješolsko izobraževanje ali pridobilo druge kvalifikacije. Prav tako ni podatkov o dolgoročnih učinkih programov, kot so zmanjšanje socialne izključenosti, izboljšanje življenjskih pogojev ali zmanjšanje odvisnosti od socialnih transferjev. Razpršenost sredstev: Sredstva so razdeljena med več društev in organizacij, vendar ni jasno, ali ti akterji med seboj sodelujejo in usklajujejo svoje aktivnosti. Takšna razpršenost lahko vodi v podvajanje programov ali neučinkovito porabo sredstev. Manjka vodilni akter, ki bi koordiniral vse aktivnosti, spremljal rezultate in zagotavljal sinergijo med različnimi programi. Pomanjkanje dolgoročne strategije: Iz odgovora ni razvidno, ali obstaja dolgoročna strategija za reševanje romske problematike, ki bi temeljila na merljivih ciljih in kazalnikih uspešnosti. Trenutni pristop se zdi preveč razdrobljen in usmerjen v kratkoročne rešitve. Neizkoriščen potencial javnih del: Kljub številčni romski skupnosti v občini ni jasno, kakšne konkretne ukrepe je občina sprejela, da bi Romi v večji meri sodelovali v javnih delih. Opazovanje tujcev pri opravljanju fizičnih del, ki bi jih lahko opravljali Romi, odpira vprašanje, zakaj ta potencial ni bolje izkoriščen. Konkretna pobuda za drugačen pristop: Vzpostavitev centralnega koordinatorja. Predlagam, da se vzpostavi enoten koordinator (npr. Center za romsko integracijo), ki bi bil odgovoren za načrtovanje, izvajanje in spremljanje vseh programov, povezanih z romsko problematiko. Ta koordinator bi zagotavljal usklajenost med različnimi akterji, preprečeval podvajanje programov in skrbel za učinkovito porabo sredstev. Merljivi cilji in kazalniki uspešnosti: Vsi programi, ki se financirajo iz občinskih sredstev, morajo imeti jasno določene cilje in kazalnike uspešnosti, kot so: Število zaposlenih Romov (z navedbo trajanja zaposlitve), Število Romov, ki so zaključili izobraževanje (osnovno, srednje, tečaji), Število Romov, ki so se vključili v javna dela, Zmanjšanje socialne izključenosti in odvisnosti od socialnih transferjev. Letno poročanje o doseženih rezultatih mora biti obvezno in javno dostopno. Povečanje vključevanja Romov v javna dela: Občina naj pripravi posebne programe javnih del, prilagojene romski skupnosti, ki bi vključevali čiščenje, urejanje javnih površin, pomoč v občinskih zavodih ipd. Poleg tega naj se zagotovi mentorstvo in podpora za vključene osebe, da bi se povečala njihova motivacija in možnosti za dolgoročno zaposlitev. Dolgoročna strategija za reševanje romske problematike: Občina naj pripravi dolgoročno strategijo, ki bo temeljila na analizi trenutnega stanja in bo vključevala konkretne ukrepe za izboljšanje življenjskih pogojev Romov, njihovo izobraževanje, zaposlovanje in socialno vključevanje. Strategija naj vključuje tudi časovni načrt in finančni okvir. Povezovanje z gospodarstvom: Občina naj vzpostavi sodelovanje z lokalnimi podjetji, ki bi lahko zaposlovala Rome, in jim ponudi subvencije ali druge spodbude za vključevanje Romov v delovni proces. Hkrati naj se organizirajo usposabljanja, prilagojena potrebam lokalnega gospodarstva. Transparentnost porabe sredstev: Občina naj zagotovi popolno transparentnost pri porabi sredstev za reševanje romske problematike. Vsa poročila o porabi sredstev in doseženih rezultatih naj bodo javno dostopna. Zaključek: Trenutni pristop k reševanju romske problematike je neučinkovit, saj ni jasno, kakšni so konkretni rezultati porabe sredstev. Predlagam, da se vzpostavi centralni koordinator, uvedejo merljivi cilji in kazalniki uspešnosti ter pripravi dolgoročna strategija, ki bo temeljila na sodelovanju vseh akterjev in vključevanju romske skupnosti v javna dela ter lokalno gospodarstvo. Le s takšnim pristopom bomo lahko dosegli trajne in merljive izboljšave.

Odgovor

Občinska uprava je na vprašanja, povezana s to temo, odgovarjala 19. 12. 2024, 6. 2. 2025 in 20. 3. 2025. Vsakokratno so bili podani konkretni odgovori na vsa konkretno zastavljena vprašanja. Navedeni so bili vsi kazalniki, povezani s konkretnimi rezultati v smislu zaposlitev ter širši dolgoročni učinki programov, ki so težje merljivi s številkami, vendar pa so za integracijo Romov enako pomembni (dostop mladih Romov do znanja in veščin, ki prispevajo k njihovi večji socialni vključenosti, vsestransko vključevanje romskih otrok in mladostnikov v vse segmente življenja, programi učne pomoči, učenje slovenščine in drugih aktivnosti za višanje socialnega, kulturnega in človeškega kapitala, aktivna udeležba otrok in mladostnikov v času, ko bi bili sicer prepuščeni sami sebi in brezdelju v romskem naselju, zgodnje vključevanje otrok v programe za predšolske otroke). Iz odgovora glede sofinanciranih programov in njihovih (sicer malo številčnih) izvajalcev je razvidno, da naslavljajo različne problematike, povezane z romsko skupnostjo, ki pa se ne podvajajo temveč se smiselno dopolnjujejo. Za koordinacijo aktivnosti, spremljanje kazalnikov in zagotavljanje sinergije med različnimi programi skrbi občina, ki je z novim razpisnim področjem Integracija v skupnost v okviru javnega razpisa za sofinanciranje delovanja organizacij še bolj natančno določila pogoje sofinanciranja in kazalnike ter tudi tako aktivno usmerila izvajalce programov v izvajanje želenih aktivnosti in vsebin, kot izvajalci sami, saj sodelujejo praktično na dnevni ravni.

Strategija za Rome v Mestni občini Novo mesto za obdobje 2022–2030 je bila sprejeta 7. julija 2022. Občina na področju koordinacije vseh ukrepov za reševanje položaja romske skupnosti, ki so v pristojnosti občine, načrtuje tudi kadrovsko okrepitev v Uradu za družbene dejavnosti.

Za učinkovitost socialne, delovne in izobraževalne politike pa je v prvi vrsti pristojna država, ki jo že nekaj let opozarjamo na nujne zakonske rešitve in celovitejši, medresorski pristop. Jasen okvir za spremembe na področju izobraževanja, zaposlovanja in varnosti je zaradi neodzivnosti države že pred tremi leti začrtal župan Gregor Macedoni v sodelovanju z vsemi župani občin jugovzhodne Slovenije in Posavja, kjer so prisotni Romi, in si aktivno prizadeva za njihovo uveljavitev.

Občina o svojih aktivnostih poroča tako s seznanjanjem občinskega sveta glede izvajanja strateških dokumentov (naslednje poročanje je predvideno konec leta 2025) kot temeljitim poročanjem Uradu za narodnosti, o katerem obvešča tudi Odbor za spremljanje položaja romske skupnosti. Občinski proračun potrjuje občinski svet, širši javnosti pa je v celoti dostopen na občinski spletni strani. Ocenjujemo, da je s tem zagotovljena polna transparentnost glede porabe sredstev za reševanje vprašanj, povezanih z romsko skupnostjo v naši občini.

Pripravila:                                                                                                                                                                                   

Meta Retar Kramar,                                                doc. dr. Jana Bolta Saje,

vodja Urada za družbene dejavnosti                                 direktorica