Odgovor:   

1. Medobčinsko redarstvo deluje skladno z veljavno zakonodajo, pri čemer je temeljni cilj zagotavljanje prometne varnosti, pretočnosti prometa ter enakih pogojev za vse uporabnike javnih površin. Zavedamo se, da je v starem mestnem jedru omejeno število parkirnih mest, zato je spoštovanje pravil še posebej pomembno. Kratkotrajno parkiranje (npr. 5 minut) na mestih, kjer to ni dovoljeno, formalno še vedno predstavlja prekršek, saj lahko tudi kratek postanek onemogoči dostop drugim uporabnikom, stanovalcem, dostavi ali intervencijskim službam. Redarji nadzor izvajajo na podlagi zaznanih kršitev in ne z namenom »zased«, temveč z namenom zagotavljanja reda in enakopravne uporabe javnega prostora. Prav tako redarji ne morejo vedeti, koliko časa je posamezno vozilo že parkirano in koliko časa bo tam še ostalo. V praksi se pogosto dogaja, da nekateri vozniki izkoriščajo možnost oziroma toleranco kratkotrajnega parkiranja ter vozilo pustijo parkirano daljši čas, pri tem pa se sklicujejo na to, da gre zgolj za kratek postanek.

Hkrati poudarjamo, da namen delovanja redarstva ni represija, temveč urejeno in varno okolje za vse – tako za obiskovalce kot za ponudnike storitev v centru mesta. Urejeno parkiranje omogoča večjo pretočnost parkirnih mest in s tem večjo dostopnost za širši krog uporabnikov.

Razumemo tudi pomisleke glede vpliva nadzora na obisk mestnega jedra. V kolikor posamezniki menijo, da so v konkretnem primeru obstajale posebne okoliščine, imajo možnost podati ugovor zoper plačilni nalog, kjer se vsaka zadeva obravnava individualno.

Statistični pregled ukrepov redarstva na področju mirujočega prometa po mesecih za mestno jedro za leto 2025:

Število vseh zaznanih prekrškov s področja mirujočega prometa na območju MO NM je 6145. Delež prekrškov s področja mirujočega prometa v mestnem jedru znaša 9,99%.

2. Pojasnjujemo, da parkirišča nadzorujejo nadzorniki parkirnih mest, ki za svoje delo potrebujejo službeno vozilo. V vozilu namreč prevažajo potrebno opremo za izvajanje nadzora ter za vzdrževanje parkomatov (npr. akumulatorje in drugo tehnično opremo).

Parkirišča so med seboj precej razpršena, zato bi nadzor peš zahteval bistveno več časa, kar bi zmanjšalo učinkovitost dela. Poleg tega so pogosti primeri, ko je treba hitro ukrepati najprej na enem, nato pa še na drugem parkirišču, kar brez vozila ne bi bilo mogoče zagotoviti v ustreznem času.

Ob tem poudarjamo, da redarji pogosto v območju mestnega jedra izvajajo nadzor v obliki peš patrulj.

3. Prometni režim je ob urgenci določen s strani SB Novo mesto, ki je tudi podala zaprosilo za pogostejši nadzor na omenjeni lokaciji. V primeru, da pride do parkiranja na mestu, kjer to sicer ni dovoljeno, imajo kršitelji možnost, da zoper izdani plačilni nalog podajo ugovor. V ugovoru lahko navedejo vse okoliščine dogodka ter priložijo ustrezna dokazila o nujnosti parkiranja pred urgentnim centrom. Vsak tak primer se nato presoja individualno, ob upoštevanju vseh navedenih dejstev in predloženih dokazil.

4. V zvezi z opozorili glede nevarne in objestne vožnje (divjanja z vozili) na območju Šegove ulice proti CSŠ Novo mesto pojasnjujemo, da redarstvo na tem območju redno opravlja nadzor prometa ter izvaja občasne meritve hitrosti. Pri izvajanju meritev se soočamo z določenimi omejitvami, saj je zaradi same konfiguracije ceste, prometne ureditve in prostorskih pogojev na tej lokaciji težko postaviti merilnik hitrosti oziroma zagotoviti ustrezno in varno postavitev merilne naprave. Kljub navedenemu, bomo nadzor na tem območju še naprej izvajali v okviru razpoložljivih kadrovskih in tehničnih možnosti, ter o ugotovitvah po potrebi obveščali tudi Policijo, ki je pristojna za sankcioniranje hujših prometnih prekrškov.

5. Umeščanje parkirišč ni v pristojnosti redarstva. Bo pa skupna občinska uprava na naslednji seji Občinskega sveta predlagala dopolnitev obstoječe Uredbe o izvedbenih aktih k Odloku o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto, ki se bo nanašala na razširitev obstoječih parkirnih območij.

6. Redarstvo nadzor nad mirujočim prometom izvaja skladno z veljavno zakonodajo, pri čemer so pravila enaka za vse udeležence v prometu – tako za voznike osebnih vozil kot tudi za voznike motornih koles in skuterjev. Motorna kolesa in skuterji so prav tako vozila v cestnem prometu, zato zanje veljajo enake obveznosti glede spoštovanja prometne signalizacije in pravil parkiranja. Redarji pri nadzoru ne razlikujejo med vrstami vozil, temveč ugotavljajo zgolj, ali je vozilo parkirano skladno s predpisi ali ne. Čas trajanja nepravilnega parkiranja (npr. 10 minut) sam po sebi ne predstavlja okoliščine, ki bi izključevala prekršek, če je vozilo parkirano na mestu, kjer to ni dovoljeno. Še enkrat poudarjamo, da namen nadzora ni kaznovanje, temveč zagotavljanje reda, varnosti ter enakih pogojev za vse uporabnike javnih parkirnih površin, zlasti v mestnem središču, kjer je prometna obremenitev večja. V primeru, da posameznik meni, da so obstajale posebne okoliščine, ima tudi v teh primerih možnost podati ugovor zoper plačilni nalog in navesti vsa relevantna dejstva, ki se nato presojajo v nadaljnjem postopku.