Uroš Weinberger: SILICIJEVA KODA

 

Uroš Weinberger: SILICIJEVA KODA

 

10. 9.–28. 11. 2026

Jakčev dom, Sokolska ulica 1, 8000 Novo mesto

 

Otvoritev samostojne likovne razstave: četrtek, 10. september 2026, ob 19h

 

Razstava Novomeščana Uroša Weinbergerja je prikaz njegove ustvarjalnosti zadnjih sedem let in nosi pomenljiv naslov Silicijeva koda, s katerim lepo zaobjame pomenski del svojega likovnega izražanja. Razumemo ga lahko kot spoj tehnološke industrije in algoritmičnega načina urejanja sveta, kjer sta silicij oziroma Silicijeva dolina nekakšen geografski simbol tehnološkega napredka in prihodnosti, umetne inteligence in kapitala. Koda pa je jezik tehnologije, podatkov, algoritmov, programiranja, ki jo lahko beremo tudi kot kodo sveta, v katerem tehnologija postaja nevidna infrastruktura našega življenja in ima mnogo širši pomen, saj ne določa samo tega, kako delujejo naprave, ampak vse bolj vpliva tudi na družbeno življenje, našo komunikacijo, videnja, mišljenja – nenazadnje na razumevanje sveta.

Weinberger je ustvarjalno pot začel z raziskovanjem v abstraktnem likovnem izrazu in precej hitro prešel v svet figuralike, v svojevrsten realizem z jasno izraženimi sporočili. V njegovih delih je figura praviloma v središču dogajanja, a ponekod, kljub svoji fizični odsotnosti, prisotna na ravni ideje in gledalčevega pričakovanja, lahko tudi kot protagonist v ozadju, ki konstruira svet, v katerem živijo glavni igralci. Tako podobo praznega otroškega igrišča (delo z naslovom Ghost Town) lahko razumemo kot anticipativno podobo, saj odsotnost figure ni zgolj prikaz praznine, ampak deluje kot znak njene potencialne prihodnosti. Nedolžen prostor otroštva tako postane projekcijska površina za slutnjo nečesa srh vzbujajočega, še ne izvršenega, vendar že nakazanega. Odlično je prikazan kontrast percepcije otroškega igrišča, ki ga povezujemo z radostjo, brezskrbnostjo in varnostjo, saj je z odsotnostjo figure paradoksalno prikaz nelagodja in zle slutnje, postane mesto duhov.

Weinberger je pronicljiv opazovalec družbenega dogajanja, zdi se, kot da bi raziskoval temne plati človeštva, jih združil v trenutek, ki je časovno nedoločljiv. Zdi se nam kot pogled v prihodnost, ki se je deloma ali v celoti že zgodil v pretekli ali polpretekli zgodovini, ali pa se ravnokar dogaja. V času nastanka je bila podoba lahko nehote kreirana kot nekakšna napoved ali dobro zrežiran znanstveno fantastični triler, paradoksalno narejen iz vsakdanjih medijsko objavljenih podob. Premišljeno izbrane dokumentarne fotografije, objavljene na spletu iztrga iz osnovnega konteksta, jih s spreminjanjem, z reduciranjem in s postavljanjem

v nov kontekst popolnoma preoblikuje in sestavi v pomensko ter oblikovno novo zgodbo. Njegova dela so tako ustvarjena kot neposredna reakcija na trenutne globalne družbene premene, pogojevane s strani ekonomsko-političnih interesov, manipulacij, kapitalskega izkoriščanja, ekoloških, etičnih in etničnih katastrof. Digitalne kolaže najprej izdela v virtualnem svetu, ki jih v ateljeju v procesu slikanja v različnih nivojih, plasteh prenese v končno obliko na slikarskem platnu. Proces izdelave je dolgotrajen, lahko traja več mesecev, preden je ustvarjen digitalni kolaž. Dolgotrajen proces lahko bi rekli meditativnega slikanja, ki zahteva mnogo potrpežljivosti, ki se s prenosom na platno šele začne.

V njegovih delih se srečamo z več svetovi, realnimi, digitalnimi, nadnaravnimi, prepletenimi v miselni konglomerat likovnega polja, ki od gledalca zahteva pozoren pogled, usmerjen v podrobnosti, in od njega pričakuje samorefleksijo, preizpraševanje. V načinu podajanja motivov zaznamo kritičnost do človeške indiferentnosti, apatičnosti, neodzivnosti ter lahkovernega sprejemanja visoke tehnologije v človeški vsakdanjik. Senzibilno se odziva na dogodke, ki jih s samodestruktivnim delovanjem ustvarja človeštvo, opozarja na škodljivost sistema, ki z napačnimi potezami ogroža predvsem svobodo življenja, jih poveže s tehnologijo in jih postavi »pod kupolo«, v sistem popolnega nadzora. Take prostore poimenujemo antromi, Weinberger jim doda še predpono neo-, in sicer kot okolje, v katerem se bo življenje odvijalo v prihodnosti. Antromi so antropogeni biomi, naravna okolja ali habitati, ki jih človek preoblikuje po svoji potrebi. S pomočjo tehnologije je človek uspel preoblikovati geološko površino do te mere, da vpliva tudi na same naravne procese, zato se je v preteklosti v znanosti že večkrat pojavila težnja po vzpostavitvi v popolnosti tehnološko vzpostavljenih sistemov, ki bi omogočali življenje brez odvisnosti od narave, a so se vedno izkazali kot nepopolni in tako nemogoči za daljše delovanje. V Weinbergerjevem svetu neoantromi niso le likovno arhitekturno okolje, temveč prikaz omejevanja, nadzorovanja in odvzema svobode.

Weinbergerjeve podobe na pogled delujejo, kot da bi jih okužil računalniški virus. Njihove nejasne konture, zamegljenost in številne vizualne motnje ustvarjajo občutek, da se podoba razkraja, da je njen informacijski sistem poškodovan. Figura zato ni več jasno prepoznavna, postaja fragment, digitalni artefakt oziroma motnja. Weinberger tako posega v napetost med tehnologijo kot sredstvom popolnega nadzora in njeno lastno ranljivostjo. Sistem, ki naj bi realnost skonstruiral v popolnosti, jo hkrati popači in destabilizira. Zamegljena podoba tako ni le estetski učinek, temveč postane metafora za izgubo nadzora, orientacije in gotovosti v tehnološko posredovanem svetu. V tej nečitljivosti se pojavi kritika tehnologije; sistem nadzora popolnoma ne nadzoruje več niti samega sebe. Na sistem popolnega nadzora že vrsto let opozarja Shoshana Zuboff, socialna psihologinja in filozofinja, sodobna družbena teoretičarka, ki je razvila pojem nadzorni kapitalizem (surveillance capitalism). Njena glavna teza je, da tehnologija in digitalne platforme niso samo orodja, ampak infrastruktura za sistematično zbiranje in analiziranje podatkov, kar pa je najbolj zaskrbljujoče, za predvidevanje, usmerjanje kot tudi spreminjanje človekovega vedenja. Tehnologija naj bi na podlagi naših minimalnih sprememb v vedenju zaznala npr. spremembo zdravstvenih stanj in vplivala na množico odločitev sprejetih, na podlagi njenih usmeritev.

Barvna paleta Weinbergerjevih del ustreza polju digitalne svetlobe, ki v nasprotju z naravno neposredno intenzivno žarči v prostor in gledalcu daje občutek, da gleda digitalni ekran. Presvetljene, žareče barve v neonskih odtenkih že same po sebi opozarjajo na nevarnost, v kombinaciji s skrbno izbrano motiviko pa se njihova ikonografija podkrepi. Neonske barve tradicionalnemu motivu odvzamejo naravnost in ga spremenijo v nekaj umetnega, urbanega, psihološko in simbolno motečega. Sugerirajo strupenost, nezemeljskost ali notranjo napetost in ustvarjajo občutek nadrealnosti. Kulturno gledano jih pogosto povezujemo s klubsko kulturno sceno 80. let 20. stoletja; s cyberpunkom, ravom, ulično modo, oglaševanjem in digitalno estetiko.

Dejstvo je, da je Uroš Weinberger eden od mojstrov obvladovanja in posedovanja premišljeno kadriranih podob, ki s svojstvenim likovnim jezikom že od začetkov pri strokovni in umetnosti željni publiki vzbuja več kot zasluženo pozornost.

Jasna Kocuvan Štukelj

 

Literatura: Zuboff, Shoshana. The Age of Surveillance Capitalism: The Fight for a Human Future at the New Frontier of Power. New York: PublicAffairs, 2019

O umetniku

Uroš Weinberger je leta 2003 diplomiral in leta 2005 magistriral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2001 je prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 2018 priznanje za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani, leta 2025  umetniško štipendijo The Gottlieb Foundation Individual Support Grant, New York, ZDA ter leta 2026 glavno nagrado Majskega salona ZDSLU 2026. Ukvarja se s temeljnimi vprašanji o naravi prihodnosti, prihodnosti narave in vlogi človeka v posttehnološkem svetu. Kontinuirano razstavlja v slovenskih in mednarodnih galerijskih prostorih, njegova likovna dela so vključena v javnih in zasebnih zbirkah. Živi in ustvarja kot samostojni vizualni umetnik.

 

Umetnika sta pri izvedbi razstave podprla:

Ministrstvo RS za kulturo

Mestna občina Novo mesto

                                 

Slikovno gradivo: Uroš Weinberger, Cassio Spectral, 2022, olje na platnu, 200 x 160 cm

                                

Avtor fotografije reprodukcije: © Uroš Weinberger

 

 

Delovni čas galerije:

ponedeljek zaprto

od torka do sobote od 9. do 17. ure (letni delovni čas od 1. 4. do 31. 10.)

od torka do sobote od 8. Do 16. Ure (zimski delovni čas od 1. 11. do 31. 3.)