Čebele – naše prijateljice za prihodnost

datum: 22. 05. 2024

V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto so ob svetovnem dnevu čebel pripravili sklop dogodkov, s katerimi so osveščali o pomenu čebel za človeka in naravo. Dogajanje so zaključili s postavitvijo čebeljih panjev v parku ob knjižnici in predavanjem o urbanem čebelarjenju.

V Novem mestu je bila tako prvič na ogled čebela velikanka – model slovenske avtohtone kranjske čebele v stokratni povečavi, ki jo je Čebelarska zveza Slovenije dala izdelati za svetovno razstavo Expo v Dubaju leta 2020. Zaradi njene velikosti so ji na terasi novomeške knjižnice z dvigalom pomagali pristati prijazni gasilci Gasilsko-reševalnega centra Novo mesto, do tja pa jo je pripeljalo vozilo Komunale Novo mesto. Čebela velikanka je požela izredno zanimanje, saj si jo je v mesecu dni, ko je bila na ogled, ogledalo preko 2.000 obiskovalcev, od tega največ mladih nadobudnih čebelarjev iz novomeških in okoliških vrtcev in šol. Za najavljene skupine je bil na voljo tudi čebelar Franc Kobe, ki je obiskovalcem predstavil čebele, njihov pomen za človeka in naravo ter delo čebelarja.

Pripravili so tudi predavanje apiterapevtke, čebelarke in vzgojiteljice predšolskih otrok Nine Ilič, ki je obiskovalcem predstavila blagodejne učinke čebeljih pridelkov in svetovno inovacijo: apipedagogiko. Spregovorila je o vplivu prehrane in čebeljih pridelkov na imunski sistem otrok, terapevtske učinke čebeljih družin na otroke, medeni masaži in aerosolni apiterapiji ter postregla z nasveti za krepitev odpornosti s pomočjo čebeljih pridelkov v krogu družinskega življenja. Obiskovalci so se lahko posladkali še z medom sreče, zdravilno poslastico iz lipovega medu in propolisa. Nina Ilič je bila tudi mentorica apiterapevtske pravljične ure in ustvarjalne delavnice za otroke, na kateri so otroci prisluhnili njeni apiterapevtski pravljici z naslovom Ekrams ter izdelali čisto svoj api pripravek, ki so ga odnesli s sabo domov.

Zvrstilo se je tudi več dogodkov za odrasle in otroke v vseh enotah novomeške knjižnice. V Knjižnici Dolenjske Toplice so pripravili celodnevno dogajanje, zaznamovano s čebelami. Začeli so z odprtjem fotografske razstave Čebele vsestranske umetnice Nastje Vidmar. Blaž Šercelj, izkušeni lokalni čebelar, je obiskovalcem predstavil osnove medičarske dejavnosti in pripomočke, ki jih uporablja pri svojem delu. Za najmlajše je knjižničarka Doris pripravila posebno pravljico o čebeljčnjačku Filipu, za tem pa so otroci z Darjo Hrovatič iz VGC Skupaj izdelovali še leteče čebelice na lesenih paličicah. Sledilo je predavanje Toneta Andrejčiča Čebelarstvo nekoč in danes, kjer so obiskovalci izvedeli več o zgodovini čebel, čebelarjenja ter sodobnih praksah, odžejali pa so se lahko z medenim napitkom in posladkali s posebno brezglutensko medeno sladico gostilne Oštarije Herbelier.

Ure pravljic in ustvarjalne delavnice na temo čebel ter obiski čebelarjev so potekali tudi v ostalih krajevnih enotah novomeške knjižnice, pozabili pa niso niti na otroke slovenske skupnosti na Hrvaškem. V njihovi partnerski Mestni knjižnici "Ivan Goran Kovačić" Karlovec, ki je tudi osrednja knjižnica za Slovence na Hrvaškem, so si tako lahko otroci ogledali predstavo Čebelici Tinka in Tonka v izvedbi Zavoda Enostavno prijatelji.

Ob svetovnem dnevu čebel so v Parku Rastoče knjige ob knjižnici v sodelovanju s Komunalo Novo mesto postavili dva nakladna čebelja panja. Tako so v novomeški knjižnici odslej bogatejši kar za okoli 140.000 pridnih delavk, veselijo pa se tudi že sladkanja z lastnim medom. V bližini panjev je še ogledni panj, kjer si je mogoče čebele varno ogledati od blizu. Za čebelje družine v parku ob knjižnici bo poskrbel čebelar Franc Kobe, s pomočjo katerega so panje tudi postavili. Isti dan v večernih urah jih je obiskal Gorazd Trušnovec, soustanovitelj in predsednik društva Urbani čebelar, ki je obiskovalcem predstavil razvoj urbanega čebelarstva skozi čas in spregovoril o izzivih, s katerimi se srečujejo mestni čebelarji. Med drugim je poudaril, da čebelarjenje v mestih zagotovo ni nekaj novega, saj so ga poznali že pred 3000 leti. Zavedati se je tudi potrebno, da današnji čebelarji izkoriščajo to, kar so jim zapustili predniki. Drevesa, na katerih čebele nabirajo cvetni prah, so namreč stara več 10 let. Zato je ključnega pomena vprašati se, kaj bomo svojim zanamcem zapustili mi in se truditi za zadostno zasaditev dreves in medovitih rastlin, ki bodo nudile možnosti čebelarjenja tudi v prihodnosti.

V novomeški knjižnici je do 15. junija na ogled še razstava otroških risbic, ki so prispele na natečaj, ki ga je na temo čebele razpisala Komunala Novo mesto in bodo v kratkem v večernih urah v obliki svetlobne projekcije krasile tudi pročelje knjižnice.