Podražitve komunalnih storitev v Novem mestu med najnižjimi

datum: 13. 04. 2023

Predstavniki Komunale Novo mesto in župani osmih dolenjskih občin ustanoviteljic so predstavili razloge in obseg za predlog sprememb cen komunalnih storitev, ki naj bi se v skladu z že usklajenimi predlogi posameznih občin dvignile za 12 do 20 odstotkov. Končni dejanski dvigi bodo odvisni tudi od občinskih subvencij. V primeru štiričlanske družine bi bil znesek na položnicah občanov v vseh osmih občinah višji za pet do sedem evrov. V naši občini, kjer bo predlog novih cen komunalnih storitev obravnaval občinski svet na prihodnji seji, je dvig cen ob upoštevanju občinske subvencije predviden za približno šest evrov oz. za 10 odstotkov glede na sedanje cene. Tudi nove cene komunalnih storitev so med najnižjimi v primerjavi z ostalimi mestnimi občinami. Na podražitev vplivajo dvig cen energentov, materiala, stroškov in podražitev izvedbe projektov prenove ter posodobitve komunalne oziroma predvsem vodovodne infrastrukture v zadnjih letih.

Gre za podražitev komunalnih storitev v občinah ustanoviteljicah Komunale Novo mesto oz. v novomeški občini in v občinah Šmarješke Toplice, Šentjernej, Mirna Peč, Žužemberk in Straža. V občinah Škocjan in Dolenjske Toplice so tamkajšnji svetniki podražitve že potrdili.

Kot je na srečanju z novinarji povedal direktor Komunale Novo mesto Bojan Kekec, so se jim stroški električne energije zadnji dve leti povečali za 1,6 milijona evrov, z zadnjimi naložbami so imeli za 1,1 milijona višjo najemnino infrastrukture, pri 17-milijonskem proračunu Komunale Novo mesto pa gre tako za skupaj 2,7 milijona evrov več stroškov. Hkrati so se podražili nekateri stroški, kot so npr. kemikalije za 100 odstotkov, vgradni in potrošni material za 15 do 30 odstotkov, zrasle pa so tudi minimalne plače, kar vpliva na stroške dela.

Župan Gregor Macedoni je na predstavitvi opozoril na prepozno vzpostavitev določenih državnih mehanizmov in ukrepov za omilitev omenjenih težav, ki jih je država sprejela šele tik pred koncem lanskega leta, pri čemer pa ni ustrezno upoštevala vpliva cen komunalnih storitev na vsakodnevne stroške vseh državljanov. Tovrsten ukrep bi bila tudi opredelitev komunalnih podjetji kot prednostne skupine za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev pri izgradnji samooskrbnih energetskih rešitev (kot so sončne elektrarne), saj bi s tem z vloženimi sredstvi naredili največji učinek za najširši krog državljanov.