Kako skrbeti za psa in konja; del projekta Podkev za srečo
datum: 05. 10. 2022
V Konjeniškem centru Češča vas je 24. avgusta 2022, v organizaciji Tomik, Teja Martinovič s.p., med 16. in 18. uro potekal dogodek Kako skrbeti za psa in konja; del projekta Podkev za srečo. Udeležili so se ga otroci, stari med 5 in 12 let. V sklopu dogodka so izvedli dve delavnici, ena se je vsebovala aktivnosti in skrb za psa, druga pa je bila povezana s konji. Udeleženci so bili zaradi večje možnosti stika z živalmi razdeljeni v dve skupini (mlajši in starejši).
Na dogodku sta Tanja Grubačević Barbo in Polona Pušavec (Šola Jahanja Tanja Grubačević Barbo s.p.) predstavili skrb za konja, skrb za psa pa je predstavila Teja Martinović (Tomik, Teja Martinović s.p.). Teoretično so se seznanili z osnovami kako se skrbi za psa (hranjenje, nega), z obvezno opremo, ki jo potrebujemo za psa (ovratnica, povodec, vrečke za iztrebke) in kaj pes potrebuje, da je zadovoljen (gibanje, igro in zaposlitev).
V delavnici so sodelovali štirje psi in vsak je predstavljal eno vrsto pasje službe. Miko, 12 letni mešanec mejnega ovčarja in hrta, je predstavljal športnega psa. Otroci so izvedeli za različne vrste pasjih športov in Mika vodili skozi poligon, ki je vključeval slalom in preskoke ovir. V sklopu športnih aktivnosti so se otroci čez poligon preizkusili tudi sami. Saya, majhna mešanka, je predstavljala terapevtskega psa. Otroci so doživljali prijetne občutke, ko so imeli z njo interakcijo, z njo so se preizkusili v teku, prav tako so jo lahko počesali, najbolj zanimivo pa jim je bilo poslušat Sayino srce in pljuča s stetoskopom. Theron, mešanec hrvaškega ovčarja, je predstavljal reševalnega psa in prav vsi otroci so se pogumno ulegli sredi travnika, da so zaigrali pogrešano osebo. Theron je pritekel do njih in jih nakazal. Predhodno so izvedeli, da reševalni pes pogrešane osebe nakaže z laježem. Bjorn, labradorec, je predstavljal psa vodnika slepih. Po kratki predstavitvi psov vodnikov, kjer so izvedeli kako tak pes pomaga slepi osebi, je Bjorn, opremljen z vodilom, vsakega otroka peljal nekaj korakov. Otroci so si pred tem nadeli prevezo, da niso videli okolice, tako so se med vodenjem psa morali prepustiti psu in mu zaupati. Na koncu so si pogledali še igro s psom vodnikom; pes po metu igračke strpno počaka na dovoljenje, da steče po igračko, ki jo nato prinese človeškemu vodniku in jo poda v roke.
Pri skrbi za konja so teoretični del izvedli s pomočjo tabel ob novo postavljeni konjeniški poti. S pomočjo tabel so udeleženci spoznali bližnje sorodnike konj, njihove dele telesa ter zgodovino pribijanja podkev na kopita. Izvedeli so kako konji zaznavajo svet ter kako komunicirajo, na koncu pa so izvedeli zanimivost, da konj nima refleksa za bruhanje. Ugotovili so, da je zato zelo pomembno, da konji ne pojedo ničesar takega, kar bi bilo za njih lahko nevarno: npr. gnile in plesnive hrane, mlečnih izdelkov, slanih in sladkih prigrizkov, svežega kruha itd. Preden so odšli domov so udeleženci še nahranili konje s senom in poskrbeli za vodo.
Pred samim hranjenjem konj so udeleženci preizkusili tudi čutno pot, ki so jo tokrat spoznavali s pomočjo simulacijskih očal, ki jih je zagotovilo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Novo mesto. Simulacijska očala prikazujejo različne okvare vida, tako otroci s pomočjo simulacije lažje razumejo kako svet okrog sebe zaznavajo slepe in slabovidne osebe.
