V KS Mestne njive bo zrasla pomembna turistična točka - arheološki park

datum: 30. 07. 2021

Novo mesto sodi po številu izkopanin med najbogatejša arheološka najdišča v Sloveniji. Večinski del teh najdišč pa se nahaja prav v krajevni skupnosti Mestne njive. To področje je bilo zaradi ugodne geografske lege na zavarovanem, strmem skalnatem pomolu ob Krkinem zavoju naseljeno vse od konca bronaste dobe do konca rimskega imperija. Prazgodovinska naselbina je bila zgrajena na terasi severno nad današnjim mestnim središčem – na Marofu. Nosilci kulture žarnih grobišč so bili prvi prebivalci, ki so novomeški prostor intenzivno naselili, njihovo etnično poreklo pa ni pojasnjeno, nekateri menijo, da so bili Veneti. Grobovi, ki jih še vedno izkopavajo na dveh najdiščih so v večini iz 9. in 8. stoletja pred štetjem.

Pomembna dognanja uvrščajo Novo mesto v sam vrh arheoloških vrednosti

Arheologi so prazgodovinska gradišča našli na obeh bregovih Krke. Najdbe potrjujejo prepričanje, da je bilo novomeško območje okrog leta 500 pr. št. središče situlske umetnosti. Močno utrjeno prazgodovinsko gradbišče na Marofu je eliptično-pravokotne oblike v izmeri približno 250 metrov v dolžino in 100 metrov v širino ter okrog 600 metrov v obsegu. Na severovzhodni strani, levo od Kettejevega drevoreda, je utrjeni strmi rob še vedno dobro viden. Leta 1981 ga je raziskoval arheolog Tone Knez. Odkriti so bili ostanki nasipa in ostanki temeljev požgane prazgodovinske koče iz najstarejše halštatske dobe. V halštatskih gomilah iz starejše železne dobe so našli ženski nakit in vojaško opremo moških. Nekatere ostanke so pripisali knezom.  

Borut Križ, arheolog: "Novo mesto, ki leži na nekakšnem polotoku, je bilo vedno zanimivo, ker je bilo že naravno zavarovano. Mestne njive in Marof spadata med tisti predel, ki zapirata ta polotok, zato sta predstavljala ključ za prehod v ta del Novega mesta in tega okljuka. Na Marofu se je formiralo naselje, med tem ko dve obsežni grobišči, Kapiteljske njive in Mestne njive spadata med izjemni najdišči, ne samo za slovenski, temveč tudi za evropski prostor. Tu smo našli grobove, ki segajo od 9. pa do 1. stoletja pred našim štetjem."

Gre za tri različna obdobja, ki so značilna za Novo mesto: bronasto, starejšo železno in mlajšo železno dobo. Na tem območju so raziskali že skoraj 3000 grobov.

Borut Križ, arheolog: "Na najdiščih na Mestnih njivah, pred tem imenovanih tudi Klemenčičeve njive, ki so takšno ime dobile po lastnikih, ki so živeli na tem hribu, smo doslej našli že 560 žganih grobov žganih z velikimi lončenimi žarami, v katerih so predniki pokopavali od 9. do 8. stoletja pred našim štetjem. V Novem mestu in podrobneje v KS Mestne njive pa imamo kar dve takšni grobišči iz tega obdobja, z množico teh lončenih žar ter seveda prvimi podatki, ki so tako pomembni v svetu arheologije. Lončene žare so v tistem času še bronaste, počasi pa postajajo tudi železne. V času železne dobe, ko je bila Dolenjska izredno pomembna, se pojavi tudi domače železo, ki so ga iz domače železne limonitne rude pridelovali prav tu."

Največje keltsko grobišče v Sloveniji

Kapiteljska njiva na Marofu je največje keltsko grobišče v Sloveniji in eno največjih grobišč mlajše železne dobe Srednje Evrope, predvsem zaradi bronastih, figuralno okrašenih situl. Tu so našli grobišče z več gomilami (posamezni gomile so vsebovale od 20 do 40 grobov in bile velike od 10 do 30 m), ki so danes že popolnoma razorane. Veliko pokopališče iz tega obdobja je bilo tudi na vrhu Mestnih njiv, kjer je bilo odkritih že več kot 200 grobov. V halštatski dobi umrlih oseb niso sežigali, temveč so jih z osebno opremo in z obrednimi posodami vred pokopali v iztegnjeni legi na hrbtu, odličnejše osebe tudi v lesenih krstah. Zaradi delovanja močnih oksidov in jedkih kislin v ilovici se okostja pokopanih oseb niso ohranila, temveč samo predmeti iz anorganskih snovi. Grobovi se med seboj po številu in vrednosti pridatkov močno razlikujejo, kar pomeni, da je bila tedanja plemensko-rodovna skupnost že razslojena. Poleg grobišč iz mlajše železne dobe pa se tu nahajajo tudi grobišča iz bronaste in starejše železne dobe. To kaže na zgodnjo in kontinuirano poselitev območja Novega mesta in na izredno velik pomen naselbine v širšem prostoru.

Halštatsko življenje so v tretjem stoletju pred štetjem nasilno prekinili Kelti iz plemena Tavriskov in Latobikov. Zagospodovali so nad domačim prebivalstvom, uveljavili svoje navade in verovanja ter vojaške in obrtne spretnosti. Dobri so bili zlasti v železarstvu in lončarstvu. V bojih so uporabljali konje in bojne vprege. Mrtve so pokopavali upepeljene v grobne jame. Poznali in uporabljali so tudi že denar. Tako je bilo vse do prihoda Rimljanov, ki so pridobili ozemlje Dolenjske leta 33 pr. št. To ozemlje je zaživelo šele z njihovo cesto od Siscije (Siska) do Emone (Ljubljane). Udobno življenje staroselcev je bilo presekano z vdiranjem, napadi in preseljevanjem tujih ljudstev, pred katerimi so se morale umikati tudi rimske legije. Rimskodobne najdbe iz grobov, nastalih v 4. stoletju, so najmlajše. Kaj je iz naselja na Marofu okoli leta 400 pregnalo ljudi, se natančno ne ve. Vsepovsod prodirajoča ljudstva so na svojih poteh sesula marsikaj, na kar so naletela, gotovo tudi naselje na Marofu. Najdbe keltskih in rimskih grobov so ohranjene v Narodnem muzeju v Ljubljani in v Dolenjskem muzeju. 

Območje Dolenjske zares izstopa s plodno arheologijo. Posebnost so tu najdene bogato ornamentirane bronaste posode, tako imenovane situle. Poleg njih so arheologi našli še starodobno orožje, nakit in keramično posodo.

Na občini načrtujemo, da bo v bližnji prihodnosti v tem delu zrasla pomembna turistična točka - arheološki park. 

Vir: Dolenjski muzej Novo mesto, Wikipedija; fotografije: arhiv KS, Dolenjski muzej Novo mesto