V Kozinovi zidanici na Trški gori se obeta kulturno-etnološki center

datum: 20. 05. 2021

Včeraj so na Trški gori pred zidanico znamenitega skladatelja Marjana Kozine župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, Nenad Firšt, predsednik Društva slovenskih skladateljev, Matija Slak, ravnatelj Glasbene šole Marjana Kozine in Marjan Lisac, predsednik Društva vinogradnikov Trška gora podpisali pismo o nameri vzpostavitve kulturnega središča »Kozinova zidanica – Hiša slovenske glasbe«. Kozinova zidanica, ki je bila pred petimi leti razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, bo celovito prenovljena, nato pa bo v njej zaživel kulturno-etnološki center, ki bo tej lokaciji povrnil kreativni pridih, kot ga je že imel v preteklosti.

Kot je na podpisu izpostavil župan Gregor Macedoni, je občina na pobudo Društva slovenskih skladateljev in Ministrstva za kulturo pristopila k nakupu posestva, ter se intenzivno lotila načrtovanja prenove, tudi s povečanjem same zidanice, s katerim bomo pridobili primeren protokolarni objekt, ki bo predvsem služil namenu ohranjanja spomina na Marjana Kozina. »Kozinova zidanica, ki združuje veliko zgodb in stoji na območju Trške gore, naše osrednje vinske gorice, je bila kraj, kjer je ustvarjal in bival Marjan Kozina, prav gotovo eden največjih skladateljev, katerega pomen v celoti sploh še ni ozaveščen v slovenski javnosti. Gre za zahtevno obnovo, kjer bomo ohranili elemente kulturne dediščine, ta trenutek pripravljamo vso potrebno dokumentacijo, že v drugi polovici leta pa želimo pristopiti k pridobivanju evropskih in državnih sredstev, s pomočjo katerih ciljamo, da v prihodnjih dveh letih obnovimo zidanico.«

Kozinova zidanica ima izredno lego in poseben, prepoznaven videz, ki izkazuje bogato kulturo lastnika in skladatelja, ki je v njej prebival. Ima prvine značilne dolenjske arhitekture hramov in zidanic, pri čemer predvsem s svojimi bivalnimi površinami presega običajne, preproste gospodarske objekte. Po prenovi bodo v kleti degustacijski prostor, kuhinja, sanitarije za obiskovalce ter prostori za tehniko, v odprt pokriti predprostor pa bo umeščena prenovljena preša. V pritličju je predvidenih več skupnih prostorov z obnovljenimi originalnimi elementi ter spominska soba Marjana Kozine z njegovim klavirjem, na podstrešju pa bo urejeno manjše stanovanje za gostujoče skladatelje ali umetnike.

Predsednik Društva slovenskih skladateljev Nenad Firšt je ob tej priložnosti povedal, da gre za enega redkih objektov, s katerim se lahko spominjamo tega pomembnega ustvarjalca. »Z mislijo, da je kultura živa dokler živi, si obetamo, da bo to mesto postalo dobro izhodišče pristne ustvarjalnosti, ne le s spominom na Kozino, temveč da bo to tudi kraj, kjer bodo umetniki lahko ustvarjali in se srečevali. Smo na pravi poti, da ustvarimo zgodbo, ki bo plemenitila življenje tukaj in hkrati vplivala na kulturno podobo Slovenije,« je še poudaril Firšt.

Z novo namembnostjo se tako dotrajanemu objektu vrača njegov pomen, ter se jo obenem oživlja za potrebe manjših družabnih in glasbenih dogodkov, ki se navezujejo na skladatelja. Upravljanje objekta je prevzela Glasbena šola Marjana Kozine, Društvo vinogradnikov Trške gore pa bo sodelovalo pri skrbi za vinograde in bo hkrati bdelo nad promocijo enološke tradicije dolenjskega vinogradništva.

Dogodka se je udeležil tudi Andrej »Mišo« Andrijanič, nečak Marjana Kozine, ki je veliko časa preživel v družbi strica. Ponosen je na začetek nove zgodbe, sicer pa z veseljem deli prenekatero anekdoto iz življenja Marjana Kozine. »Genij je bil, povsod ga je bilo dosti, na vse se je spoznal. Imel je posluh za vsakega človeka, še najbolj drobna reč ga je navduševala, v vsaki stvari je videl nekaj lepega.« 

Marjan Kozina je bil znameniti slovenski skladatelj, po katerem nosi ime tudi novomeška glasbena šola. Bil je šolan glasbenik, ki je ljubezen do skladanja odkril že v osnovnošolskem obdobju, nato pa se v tej spretnosti izuril na znanih evropskih akademijah. Ob vrnitvi v domovino je živel tudi v Novem mestu, ustvarjal pa je na njemu ljubi Trški gori v svoji zidanici, danes znani pod imenom Kozinova zidanica.

Po njem je poimenovano najvišje strokovno priznanje za skladatelje, ki ga podeljuje Društvo slovenskih skladateljev, poznan pa je tudi po svojih pomembnih prispevkih: po skladbah za prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film Na svoji zemlji, svoji Simfoniji v štirih stavkih ter ponarodeli Kekčevi pesmi, za katero je skladbo, sodeč po pričevanju ljudi, napisal prav na Trški gori, ki jo je tako zelo oboževal. Ob stoletnici delovanja Slovenske filharmonije je bila po njem poimenovana Velika dvorana Slovenske filharmonije, njegove skladbe se redno uvrščajo v glasbeni program različnih institucij.

Z današnjim pismom o nameri si lahko z bodočo Hišo slovenske glasbe po besedah prof. Marka Mihevca iz Akademije za glasbo v Ljubljani obetamo zgodovinskega doprinosa za skladateljski svet: »Kozinova zidanica bi lahko za slovensko skladateljstvo postala to, kar Prešernova hiša v Vrbi predstavlja slovenskemu pesništvu.«

Od leve proti desni: Andrej "Mišo" Andrijanič, nečak Marjana Kozine, prof. Marko Mihevc iz Akademije za glasbo v Ljubljani, Jožica Verček iz Društva Trškogorsko srce, Matija Slak, ravnatelj Glasbene šole Marjana Kozine, Nenad Firšt, predsednik Društva slovenskih skladateljev, Marjan Lisac, predsednik Društva slovenskih skladateljev, Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto, Damjan Damjanovič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo, Igor Teršar iz Ministrstva za kulturo in Klemen Weiss iz Društva slovenskih skladateljev.