Staro mestno jedro Novega mesta bližje prenovi

datum: 09. 02. 2015

9. marca se bomo soočili s prvo variantno prometno ureditvijo Glavnega trga.

Novo mesto, 9. 2. 2014 – Danes dopoldne so župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, predsednik Urbanističnega sveta dr. Tomaž Slak in Tomaž Golob, nosilec Konservatorskega načrta za namen prenove Glavnega trga, Rozmanove ulice in Kandijskega križišča v zgodovinskem jedru Novega mesta obširneje predstavili javno razpravo o prenovi.

Kot je uvodoma povedal župan, staro mestno jedro ni bilo deležne večje prenove že 60 let, saj se je zadnja zgodila med leti 1950-53. »V tem trenutku moramo skupaj priti do konsenza, kakšno mestno jedro si želimo in kakšen pomen mu želimo dati, konservatorski načrt pa je podlaga za širšo javno razpravo o prenovi. Izhodišča za prenovo bomo ovrednotili in nato spomladi sprejeli ustrezne odločitve«, je poudaril župan, ki se je za pripravo konservatorskega načrta zahvalil Zavodu za varstvo kulturne dediščine in Tomažu Golobu. Kot ključna pri prenovi starega mestnega jedra je izpostavil prometni režim in ureditev mirujočega prometa. Napovedal je, da se bomo občani s prvo variantno rešitvijo drugačne prometne ureditve soočili že 9. marca, trajala pa bo tri tedne. Župan sicer pričakuje, da bi s prvo fazo prenove mestnega jedra lahko začeli v začetku prihodnjega leta, ko bo možno tudi črpanje sofinancerskih sredstev.

Dr. Tomaž Slak, predsednik Urbanističnega sveta, je v nadaljevanju predstavil aktivnosti sveta na področju urejanja prostora. Povedal je, da svet kot posvetovalno telo župana pripravlja prioritetno lestvico ukrepov v prostoru, eden izmed njih je seveda tudi aktivno vključevanje v odločanje o prenovi starega mestnega jedra, sodeloval pa bo tudi na obeh delavnicah, ki bosta potekali v okviru javne obravnave konservatorskega načrta. Delavnici bosta 28. februarja in 28. marca ob 15. uri na Ekonomski šoli v Novem mestu.

Tomaž Golob, nosilec projekta, je pojasnil, da konservatorski načrt pomeni vizijo oz. predlog prenove, ki ne obravnava le fizične prenove, temveč tudi socialno-ekonomsko prenovo mestnega jedra. »Z javno razpravo skušamo najti širši konsenz o novi podobi in rabi tega prostora«, je poudaril Golob ter posebej izpostavil, da konservatorski načrt upošteva tudi ekološke vplive in prispeva k zagotavljanju socialnega pluralizma. Kot je povedal, bo prenova zahtevala veliko mero fleksibilnosti prebivalcev, dnevnih migrantov in obiskovalcev, časovno dinamiko (faznost prenove) ter možnost soodločanja zainteresiranih javnosti.

Župan Gregor Macedoni o konservatorskem načrtu ter variantni prometni rešitvi na Glavnem trgu

Tomaž Golob o izhodiščih konservatorskega načrta v javni obravnavi