Odziv Mestne občine Novo mesto na kritike svetniških skupin do Občinskega prostorskega načrta

datum: 27. 05. 2008

Mestna občina Novo mesto odločno zavrača vse kritike.

Občinski svetniki iz vrst LDS, DeSUS, Zares in Društva Novo mesto so 22. 5. 2008 na novinarski konferenci predstavili svoja stališča do dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta MONM.

V svojih stališčih so poudarili, da mora biti prostorski načrt plod strateških premislekov ter odločitev in da se žal v novomeški občini srečujejo s problemom, da dejansko ne razpolagajo s strokovno pripravljeno ter s konsenzom vseh političnih in gospodarskih dejavnikov v občini verificirano strategijo dolgoročnega razvoja. Za občinski prostorski načrt v pripravi zato ugotavljajo, da bolj kot na strokovnih ugotovitvah utemeljen realističen razvojni pogled v prihodnost učinkuje kot skupek želja. Menijo, da ob tem izrazito stopajo v ospredje parcialni interesi brez določenih prioritet in operativnih usmeritev za izvedbo posamičnih programov ter projektov, ki bi bili med seboj usklajeni. Na novinarski konferenci so še dodali, da je tako pomemben prostorski dokument pripravljen preveč površno, brez strokovnih podlag, analiz in realnih pričakovanj, pa tudi brez večjega dialoga med gospodarstvom in javnostjo. Menijo, da Novo mesto nima jasno izdelanega stališča, do umeščanja tretje razvojne osi, avtoceste in obvoznice, da umeščanje trase tretje razvojne osi na lokalni in regionalni ravni vodijo župani sosednjih manjših občin.

Navedbe sklicateljev tiskovne konference Mestna občina Novo mesto v celoti in odločno zavrača na podlagi naslednjih dejstev:

• Pred več kot 20 leti so se za območje mestne občine izdelale prostorske sestavine družbenega plana, dokumenta, ki se je do danes le spreminjal in dopolnjeval. Občinski prostorski načrt je nov temeljni prostorski dokument mestne občine, ki bo nadomestil prostorske sestavine in hkrati prostorske ureditvene pogoje za vsa zemljišča na območju mestne občine.
• Občinski prostorski načrt je dokument v postopku priprave. Želimo, da bi bil sprejet in uveljavljen v letu 2008.
• Dokument je trenutno v fazi dopolnjenega osnutka. Ni dokončen, ampak se bo spreminjal, in sicer glede na stališča do pripomb in predlogov, zbranih v postopku javne razgrnitve. Spreminjal se bo tudi v postopku usklajevanja z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, ministrstvom, pristojnim za obrambo ter nosilci urejanja prostora. Dokument bo obravnaval tudi občinski svet.
• Prostorski načrt je izdelan na podlagi obsežnih in raznovrstnih strokovnih podlag. Občinskemu svetu so bile predstavljene 31. 5. 2007 na 6. redni seji Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto, o čemer je svet sprejel več sklepov, ki jih navajamo v prilogi.
• Prostorski načrt je bil pripravljen in izdelan v širokem dialogu z javnostmi. V letu 2006 je bila izvedena inicialna planerska delavnica, ustanovljen je bil strokovni projektni svet, ki bdi nad pripravo dokumenta. Mestna občina je z javnimi povabili zbirala predloge in želje občanov, gospodarskih združb in organizacij po spremembah v prostoru.
• Prostorski načrt je bil dvakrat obravnavan na občinskem svetu in trikrat na odborih občinskega sveta.
• Prostorski načrt je bil 40 dni javno razgrnjen na 25 razgrnitvenih mestih v občini.
• Prostorski načrt je bil prvič v grafični in tekstualni obliki razgrnjen tudi na spletnem portalu mestne občine. V času razgrnitve si je razgrnjeni dokument ogledalo kar 4.489 obiskovalcev portala.
• Prvič je bila organizirana posebna javna obravnava za strokovno javnost.
• V času javne razgrnitve je oddelek za prostor obiskalo vsaj 1000 občanov, ki so želeli posebno ustno informacijo. Do 22. 4. 2008 je bilo prejetih skoraj 400 pisnih pripomb oziroma predlogov k dokumentu.

Novo mesto mora krepiti vlogo središča dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti. Novo mesto mora okrepiti vlogo prometnega vozlišča. Vanj se morajo usmerjati najpomembnejše javne funkcije. Razpolagati mora z lokacijami za terciarno in sekundarno raven zdravstvene oskrbe, visoko in višje izobraževanje, višje strokovno izobraževanje, sodne inupravne institucije in bolj specializirano socialno varstvo ter javne raziskovalne organizacije.

Novo mesto je v državni strategiji tudi mesto, ki ima potencial, da postane središče funkcijske regije. Ali bo Novo mesto res postalo središče funkcijske regije, je odvisno od tega, ali bo mesto uspelo razviti programe terciarne ravni zdravstvene oskrbe, fakultetno (visoko) izobraževanje ter visoke sodne in upravne institucije. Za razvoj teh programov pa sprejem ustreznega prostorskega načrta ni zadostni, ampak nujni pogoj. Enako velja za vse ostale sisteme, za katerega dokument predvideva točno določene zemljiške parcele, na katerih je mogoče pridobiti upravno dovoljenje za graditev. Temeljna naloga mestne občine je, da za različne vrste programov in dejavnosti določi zemljišča, na katerih je mogoče graditi objekte za potrebe razvoja dejavnosti ali programov. Da so javni programi finančno podprti v planskem obdobju, je bila predpostavka sistema družbenega planiranja. Danes je programe, ki niso finančno izvedljivi iz javne blagajne, mogoče izvesti v oblikah javno-zasebnega partnerstva in jih kljub temu predvideti v prostorskem načrtu občine.

Strokovne podlage kažejo, da se gospodarstvo v Novem mestu pospešeno razvija. Leta 2006 je nudilo 8975 delovnih mest prebivalcem iz drugih občin in tujine (Vir: STAT). V letu 2007 je bilo v Novem mestu 1796 oseb s stalnim ali začasnim prebivališčem, kar je glede na leto 2004 povečanje za 72 % (Vir: STAT). Ocenjujemo, da podatki kažejo na živahno gospodarsko rast Novega mesta, kar je tudi skladno s Strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije, ki Novo mesto opredeljuje kot središče nacionalnega pomena. Zato mora krepiti vlogo najpomembnejše gospodarskega območja v regiji. V ta namen izvedbeni del obravnavanega prostorskega načrta predlaga širitev območij namenjenih gospodarskim dejavnostim za 209 ha.

V izogib dvomom je potrebno navesti tudi, da mestna občina po več kot dveh desetletjih pripravlja nov prostorski načrt. Zato v načrtu predlaga nove namenske rabe tudi zemljiščem, za katere ni prejela pobud. V bilanco novonastalih stavbnih zemljišč sodi praktično zazidljivih 743 ha zemljišč (od tega 318 ha za stanovanja, 209 ha za gospodarstvo, 141 ha za centralne dejavnosti in 75 ha za turistične in podobne dejavnosti). V tej številki so zajeti tudi vsi tehnični popravki do danes že zakonito zgrajenih objektov, ki so jih dosedanji prostorski akti prikazovali kot kmetijska ali druga nestavbna zemljišča.

Priloga 1. Pregled sklepov, sprejetih na 6. redni seji Občinskega sveta MONM z dne 31. 5. 2007

Občinski svet je bil na 6. redni seji seznanjen s strokovnimi podlagami, na katerih temelji strateški del obravnavanega prostorskega načrta. Temeljne strokovne podlage so Demografska študija (Urbanistični inštitut RS), Razvoj proizvodnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti (Espri), Potrebe po stanovanjih, šolah in vrtcih (Urbanistični inštitut RS), Strokovne podlage za razvoj kmetijstva (Biotehniška fakulteta v Ljubljani), Strokovne podlage za razvoj Novega mesta in drugih večjih naselij v občini (Acer), Analize in usmeritve za razvoj preostalih naselij v občini (Acer), Analiza stanja in teženj na območju MONM (Acer) in Analiza razvojnih možnosti na območju MONM (Acer). Občinskemu svetu so bili predstavljeni povzetki navedenih strokovnih podlag. Celotno gradivo, ki je obsežno, je ves čas priprave dokumenta na vpogled na oddelku za prostor.

Občinski svet je na podlagi predstavitve strokovnih podlag in vizije prostorskega razvoja sprejel naslednje sklepe.

1. Občinski svet Mestne občine Novo mesto se je seznanil s strokovnimi podlagami za pripravo občinskega prostorskega načrta, ki so bile izdelane v letih 2006 in 2007 ter s spremembo zakonodaje na področju urejanja prostora po sprejetju Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in posledičnimi spremembami postopkov in terminoloških opredelitev.

2. Občinski svet Mestne občine Novo mesto se je seznanil z vizijo prostorskega razvoja, s strateškimi usmeritvami za dolgoročni prostorski razvoj Mestne občine Novo mesto in pomembnejših naselij, vključno z variantami poteka obvoznic Novega mesta in 2x110 kV daljnovoda Gotna vas – Bršljin ter lokacij centralne čistilne naprave in prometnega terminala.

3. OS MONM potrjuje vizijo prostorskega razvoja s strateškimi usmeritvami za dolgoročni prostorski razvoj MONN in pomembnejših naselij, vključno z variantami prostorskih ureditev: varianta C zahodne obvoznice, varianta 2 vzhodne obvoznice, varianta 4 2x110 kV daljnovoda Gotna vas – Bršljin, varianti CČN Kronovo in Lešnica - levi breg in varianti prometnega terminala na lokacijah GC Zahod in Poganci.

4. Morebitne pripombe in predlogi k izdelanim strokovnim podlagam ter viziji prostorskega razvoja s strateškimi usmeritvami Mestne občine Novo mesto se morajo v čim večji meri upoštevati pri pripravi osnutka strateškega dela OPN in v nadaljnjem postopku priprave OPN MONM.

5. Občinski svet Mestne občine Novo mesto zadolži župana, da na podlagi v preteklosti podpisanega dokumenta med Občino Novo mesto in Ministrstvom za obrambo o preselitvi vojašnice z območja mesta zahteva preselitev vojašnice iz območja mesta.

6. Občinski svet zadolžuje pripravljavca dokumenta, da v nadaljevanju obdelave dokumenta dodatno preuči naslednje podane predloge za:

- umestitev dela gospodarskih con bližje avtocesti na severu (npr. severno ob Brezovice);

- dolgoročno rezervacijo prostora za notranji prometni krog, vključno s predorom;

- umestitev romskih naselbin;

- dopolnilne pobude za opredelitev zemljišč za gradnjo v KS Bršljin (celovita presoja vplivov na okolje in odstranitev vseh obstoječih povzročiteljev ekološko spornih emisij v urbanih okoljih; rekonstrukcija ceste v Bršljinu od prehoda čez železniško progo do navezave na Straško cesto; pozidava zemljišča od desni strani Straške ceste proti Prečni; prostor za potrebe KS Bršljin; nadaljevanje pešpoti Zupančičevo sprehajališče proti Foersterjevi ulici, ureditev travnika v nadaljevanju Loke proti Bršljinu in travnika pod železniškim črpališčem; odstranitev garažnih barak, selitev vojaškega kompleksa), ter

- da občinska uprava pospešeno vodi postopke, ki so v njeni pristojnosti z vidika prostorskih potreb za gospodarstvo.