vodilna slika

Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

900-18/2020–299 Ureditev nabrežja Krke za urbano preživljanje prostega časa


Datum: 12. 11. 2020
Urad: Urad za prostor in razvoj
Svetniška skupina: Solidarnost
Svetnik: Maja Žunič Fabjančič

Pobuda

Mestna občina Novo mesto je eno izmed redkih mest, ki ima v samem mestnem središču naravni rečni breg, ob katerem delno potekajo sprehajalne poti (od Pugljeve ulice in naprej ob Zupančičevem sprehajališču). Če ne obstajajo kakšne večji naravovarstveni zadržki in ovire, bi bilo smiselno vsaj del brega urediti tako (po vzoru drugih evropskih mest npr. Strasbourg) , da bi sprehajalcem omogočili neposreden stik z vodo, kakovostno preživljanje prostega časa (počitek neposredno ob vodi, dotik vode, možnost sproščanja in branja...) ter s tem bolj urbano življenje ob Krki. Sistemska ureditev področja je smiselna (po analogiji Odloka o določitvi plovbnega režima na odseku reke Krke), saj bi tako poenotili ureditev, hkrati pa bi se določila merila za posege v obrečni prostor. Mestna občina Novo mesto naj zagotovi v proračunu 2022 tudi sredstva za ureditev določenega dela oz. odseka brega, da bi lahko ustvarila nove družabne javne prostore ob reki.

Odgovor

Obvodni prostor reke Krke je v Novem mestu posebno območje, ki je zaradi svojih značilnosti neločljivo povezano s podobo mesta. Izjemne kakovosti prepoznavajo stanovalci, občani, še posebej pa tudi obiskovalci. Zato je Občinski svet Mestne občine Novo mesto leta 2009 v strategiji razvoja mestne občine[1] sprejel več pomembnih odločitev o bodočem razvoju obvodnega prostora v mestnem jedru in sicer:

  1. Razvoj mesta se prilagaja naravni prostorski zgradbi, tako da se dolgoročno ohranja kakovosten mestni nepozidan prostor (Marof, mestni gozdovi in druge nepozidane vzpetine ter obvodni prostor Krke in pritokov).
  2. V nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti v krajini, pa tudi poselitve in infrastrukture, se zagotavlja ohranjanje kulturne krajine in naselbinske dediščine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Mestne občine Novo mesto, ki hkrati nudi primerjalne prednosti za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. To še posebej velja za mestno jedro Novega mesta (vključno s primestnimi gozdovi in reko Krko s pritoki).
  3. Na območjih naravnih kakovosti krajine, v obvodnem svetu Krke in pritokov, se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, in sicer ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.
  4. Ureditve za vodne športe in kopališča se razvijajo ob Krki na obstoječih kopališčih v naravnem okolju in na drugih potencialnih lokacijah ter krajih v njihovih vplivnih območjih (Otočec, Novo mesto) ne glede na to, ali gre za javna kopališča ali zgolj za ureditve, ki omogočajo kopanje in ostale vodne športe v naravnem okolju. Pristani za potrebe organizirane plovbe v turistične namene se zagotovijo na reki Krki in na njenem priobalnem zemljišču skladno z določili predpisov, ki določajo pogoje za plovbo.
  5. Reka Krka z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti Krke in obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah. Reka Krka je območje kopalnih voda, na območju Novega mesta je dopustna plovba. Naravna kopališča se skladno z veljavnimi predpisi urejajo na delih Krke, kjer je to mogoče glede na omejitve zaradi varstva narave in voda. Rekreacijska območja se lahko urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov.    

 

Občinski svet je oktobra 2015 sprejel Trajnostno urbano strategijo Novo mesto 2030[2] (TUS), s katero je zaradi učinkovitega soočenja z novimi izzivi urbanega razvoja sprejel odločitve za pripravo ključnih projektov in ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev urbanega razvoja. TUS temelji na ugotovitvi, da je velik  del  mesta namenjen  zelenim površinam, obrečni prostor Krke, Težke  vode,  Bršljinskega potoka, Šajserja na  vzhodu in Temenice na  zahodu, torej vodna mreža mesta, pa daje posebni izziv trajnostnemu razvoju mesta. Prednostna je izvedba načrtovanih premostitev, ki bodo z novimi  potmi ob vodotokih omogočile peš in kolesarsko prehodnost med  mestnimi območji. Hkrati  je  treba površine intenzivneje urediti za trajnostne urbane rabe. Reka Krka s pritoki je »infrastruktura«, ki omogoča številne vodne aktivnosti. Velik potencial lahko pride do izraza z ureditvijo obrečnih vstopnih in izstopnih točk ter prostorov za hrambo plovil.

 

TUS do leta 2030 določa štiri prednostne usmeritve za urbani razvoj, med njimi usmeritev Novo Zeleno Mesto, v okviru katere je določenih več ukrepov. Pomemben je ukrep II.5.3 »Obvodni prostor«, ki se nanaša na razvoj območja ob Krki, Težki Vodi, Bršljinskemu potoku in Šajserju. Z ukrepom je predvidena:

  • Ureditev sprehajalnih poti
  • Ureditev kopališč in piknik prostorov ter prostorov za druženje različnih starostnih skupin
  • Ohranitev biotske  raznovrstnosti
  • Oživljanje mestnega dogajanja ob reki Krki z vodotoki
  • Ureditev čolnarn in vstopno-izstopnih mest za plovila na reki Krki.

 

Osrednji razvojni projekt v obdobju evropske finančne perspektive 2014 – 2020 je usmerjen v prenovo mestnega jedra, Glavnega trga in Rozmanove ulice. Kljub temu so bili izvedeni številni ukrepi urejanja obvodnega prostora Krke, bistveno se je izboljšalo vzdrževanje zelenih površin, izboljšan plovbni režim, nekateri ključni projekti, kot sta gradnja brvi v Irči vasi in brv med Težko vodo in Župančičevim sprehajališčem, pa so pred realizacijo. Trenutno poteka programiranje v okviru priprav na prihajajočo evropsko finančno perspektivo za obdobje 2021 - 2027. Programiranje je pomembno, ker so evropska sredstva najpomembnejši vir projektov urbanega razvoja. Projekti bodo zasnovani v sodelovanju s ključnimi deležniki, končno odločitev pa bo sprejemal občinski svet.

 

Prav zaradi naravovarstvenih vrednot pri pripravi razvojnih projektov tesno sodelujemo z Zavodom za varstvo narave. Predstavniki zavoda opozarjajo, da je reka Krka s stališča biotske raznovrstnosti, naravovarstvene izpostavljenosti ter krajinske prepoznavnosti najpomembnejši naravni ekosistem na širšem območju Novega mesta. Na odseku reke Krke skozi mestno jedro je sicer v večji meri izražen urbani značaj rečnih brežin, s stalno prisotnostjo človeka in dejavnostmi, povezanimi z rečnim in obrežnim prostorom. Skozi daljše časovno obdobje pa je skupno in tvorno sodelovanje v smislu ohranjanja narave, ob reko vneslo življenje z naravi prijaznimi ureditvami: na reki je organizirana plovba na motorni pogon za turistični splav, ob njej je za sprehajalce urejeno Župančičevo sprehajališče in Julijina pot, pripravlja se tudi trasiranje Poti od mlina do mlina, na brežine so umeščena različna igrišča in poligoni, popestritev ob reki je »mestna plaža« in na isti lokaciji tudi možna izposoja različnih plovil, urejeno je pasje igrišče, ob reki delujejo gostinski lokali, bregovi so povezani s peš brvjo na Loki in  v kratkem se predvidevata še dve novi brvi v Kandiji in Irči vasi, pripravlja pa se tudi urejanje več vstopno izstopnih mest v reko za čolnarjenje na ne motorni pogon, in s tem povezano urejanje pomolov in privezov za čolne. Menijo, da je na kratkem odseku reke skozi mestno jedro ureditev več kot dovolj, saj je območje zaradi ohranjenega rečnega sistema v evropskem merilu opredeljeno kot posebno ohranitveno območje Natura 2000, tu so številne živalske kvalifikacijske vrste in habitatni tipi, med katerimi so izpostavljene številne vrste rib, bober, vidra, želva sklednica in več vrst ptic. Taka biotska pestrost v urbanem delu mesta je res izjemna in redka. Zato je treba s skupnimi močmi delovati v smeri, da to pestrost ohranimo tudi za naše zanamce.

 

Izjemen pomen obvodnega prostora reke Krke v mestnem jedru zato narekuje posebno skrb za pripravo primernih razvojnih ukrepov, s katerimi bo obvodni prostor še bolje povezan z življenjem v mestu. Večja povezanost bo prispevala k večji urbanosti, ureditve pa bodo morale slediti ohranjanju izjemnih naravnih in kulturnih značilnosti obvodnega prostora. Večina evropskih mest je obvodni prostor urbanizirala z velikimi gradbenimi posegi, kar pa je v primeru reke Krke v mestnem jedru nesprejemljivo in nedopustno. Obvodni prostor reke Krke v Novem mestu moramo okrepiti s postopnimi in zelo zadržanimi ukrepi, saj je prav način posebne naravi prilagojene urbane rabe v območju velike narave ohranjenosti z ugodnimi življenjskimi pogoji za varovane živalske in rastlinske vrste tista vrednota, ki prispeva k širši prepoznavnosti mesta na unikaten način v primerjavi z drugimi evropskimi mesti.

 

Pripravil:

 

 

Izidor Jerala

podsekretar za prostorsko načrtovanje

 

 

 

Mojca Tavčar

vodja Oddelka za okolje in prostor

 

 

dr. Iztok Kovačič                                                                             dr. Vida Čadonič Špelič

vodja Urada za prostor in razvoj                                                               direktorica

 

[1] Strateški del Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09 in nadaljnji).

[2] Dostopno preko: https://www.novomesto.si/mma/-/2017091316031533/

Nazaj na seznam