Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

9001-11/2019-206 Seznanitev Občinskega sveta s kakovostjo zraka v Novem mestu


Datum: 06. 02. 2020
Urad: Urad za prostor in razvoj
Svetniška skupina: Solidarnost
Svetnik: Maja Žunič Fabjančič

Pobuda

Predlagam, da se Občinski svet MONM seznani z rezultati raziskave kakovosti zraka, ki jo je leta 2019 opravila Agencija RS za okolje (oz. tudi z drugimi raziskavami, če so bile opravljene) in s predvidenimi ukrepi, če se je izkazalo, da je zrak prekomerno onesnažen z različnimi delci (PM 10, PM2.5 ipd.). Sklep o seznanitvi Občinskega sveta o izsledkih raziskave o onesnaženosti zraka v Novem mestu je sprejel tudi Odbor za družbene dejavnosti na seji 5.2.2020.            

priloga 4.pdf                                                

Odgovor

Konec aprila 2020 smo prejeli končno poročilo ARSO o meritvah kakovosti zraka, ki so jih opravili od januarja do aprila 2019 na šestih lokacijah v MO Novo mesto. V času meritev je bilo zabeleženih 20 dni, ko je bila na različnih merilnih mestih presežena mejna dnevna vrednost onesnaženja s PM10 delci - 50 µg/m3. Dnevi s preseganjem mejne vrednosti so bili zabeleženi v januarju in februarju, medtem, ko v marcu in aprilu preseganj ni bilo. Ugotavljamo, da so preseganja podobna kot v prejšnjih letih, kakovost zraka pa podobna ali pri nekaterih parametrih celo nekoliko boljše kot npr. v Ljubljani ali Celju. Mestna občina Novo mesto je v letu 2019 postavila tudi dodatne merilnike kakovosti zraka na 14 lokacijah, ki nam prinašajo še nekatere dodatne podatke, ki sicer niso tako natančni kot referenčne meritve, ki jih opravlja ARSO, vendar so nam v pomoč pri nadaljnjih analizah in ukrepih.

Za pretekla leta popolnoma ustreznih primerjalnih podatkov za Novo mesto nimamo, saj se je sistematično merjenje kakovosti zraka pričelo v začetku leta 2019. Podatki, ki jih imamo iz merilne postaje na Žibertovem hribu (vremenska postaja ARSO) sicer kažejo, da je bilo na tem merilnem mestu v letih 2017 in 2018 celo bistveno več dni s preseganjem mejne dnevne vrednosti kot v letu 2019. Na podlagi podatkov raziskave ARSO in naših merilnih mest ugotavljamo tudi, da v onesnaženosti zraka z npr. delci PM10 na posameznih lokacijah, kjer potekajo meritve, ni pomembnih razlik. To kaže, da ni zelo velikih razlik v onesnaženosti zraka med različnimi deli mesta. Celo na merilni lokaciji Cikava, ki je nekoliko bolj oddaljena od mestnega središča, so bili podatki zelo podobni ostalim merilnim lokacijam.

Glede na dostopne podatke lahko zaključimo, da zaenkrat o bistvenih spremembah onesnaženosti med leti še ne moremo govoriti. Nihanja oz. število dni preseganja mejnih vrednosti med leti trenutno pripisujemo predvsem meteoroloških dejavnikom (veter in padavine). To pomeni, da je potreben dodaten napor vseh deležnikov, da se bo stopnja kakovosti zraka v našem okolju v prihodnosti izboljšala, saj se še vedno ne moremo šteti med občine z dobro kakovostjo zraka. Leto 2020 bo šele pokazalo tudi ali dosedanji ukrepi prinašajo otipljive rezultate.

Dejstvo je, da je marsikateri ukrep nemogoče sprejeti brez konkretnih podatkov in posebnih kemijskih analiz, ki pokažejo tudi, kateri so primarni viri onesnaženja. Preliminarni podatki kemijske analize virov PM10 delcev v letu 2019 kažejo, da so največji vir onesnaženja v Novem mestu sekundarni izpusti. To so delci, ki nastanejo s kemijskimi reakcijami iz primarnih onesnaževal (SO2 in NH3), večina niso posledica lokalnih virov, temveč transporta na daljše razdalje (t.i. »long range transport«), ki predstavlja ca. 40 % onesnaženja. Pomembni viri onesnaženja so še izpusti iz cestnega prometa in izpusti iz malih kurilnih naprav na biomaso – v približno enakem deležu, vsak vir približno 20 %.

Ugotavljamo, da bomo morali skupaj več narediti predvsem na vprašanju neučinkovitih malih kurilnih naprav, ki glede na njihov delež v energetskem sistemu, predstavljajo nesorazmerno obremenitev okolja. Tukaj je potrebno tudi razumevanje občanov, da lahko veliko za kakovost zraka storimo sami z uporabo primernih načinov ogrevanja. Na področju zmanjševanja izpustov iz malih kurilnih naprav na biomaso usklajujemo dodatne aktivnosti z Ministrstvom za okolje in prostor ter slovenskim ekološkim skladom, kjer načrtujemo dodatne vzpodbude za menjavo neučinkovitih malih kurilnih naprav, ki predstavljajo obremenitev okolja ravno z izpusti PM10 delcev ter druge projekte za reševanje tega problema.

Vodilo na področju zmanjševanja onesnaženja zraka zaradi vplivov cestnega prometa je Celostna prometna strategija, ki v pomembnem obsegu naslavlja tudi trajnostne oblike mobilnosti, ki neposredno vplivajo na boljšo kakovost zraka. Na področju onesnaženja zraka zaradi cestnega prometa so naši ukrepi usmerjeni v:

izboljšanje sistemov javnega potniškega prometa s poudarkom na čistih virih energije,
zagotavljanje osnovne polnilne infrastrukture za električna vozila (polnilne postaje in parkirišča),
ukrepe na področju trajnostne mobilnosti s poudarkom na hoji in kolesarjenju z zagotavljanjem nujno potrebne infrastrukture ter sistemov kot je npr. sistem souporabe koles GONm.

Celotno poročilo ARSO »Okrepljene meritve kakovosti zraka v Mestni občini Novo mesto v letu 2019« je na voljo na naslednji povezavi:

https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Novo_mesto_poro%C4%8Dilo_2019.pdf

19. maja 2020 smo prejeli s strani Ministrstva za okolje in prostor obvestilo o prenehanju uvrščanja Mestne občine Novo mesto med območja s slabo kakovostjo zraka, kjer ugotavljajo, da smo v letu 2019 na referenčnem merilnem mestu Žibertov hrib zabeležili le 10 preseganj dnevnih mejnih vrednosti PM10 delcev. To ugotovitev in kaj pomeni za nadaljnje aktivnosti na področju kakovosti zraka v Mestni občini Novo mesto še preučujemo, saj se po naši prvi oceni ne sklada popolnoma z zaključki poročila ARSO. Tam namreč med drugim ocenjujejo, da velja pripisati boljše podatke o stanju zraka predvsem ugodnim meteorološkim razmeram v času meritev, ob tem pa smo v letu 2019 na drugih merilnih mestih zabeležili bistveno večje število dni preseganja mejnih vrednosti..

 

Pripravil:

 

                            Peter Geršič

Strokovni sodelavec VII/2-I - za razvoj in pametne skupnosti

 

 

 

                         dr. Iztok Kovačič                                           dr. Vida Čadonič Špelič

            vodja Urada za prostor in razvoj                                         direktorica

Nazaj na seznam