vodilna slika

Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

9001-7/2019 - 157 Izgradnja izvennivojskih križanj v korist pešcev in kolesarjev


Datum: 03. 10. 2019
Urad: Urad za razvoj in prostor
Svetniška skupina: Solidarnost
Svetnik: Uroš Lubej

Pobuda

Posredujem pobudo Boštjana Puclja (NKM), da občina preuči možnost, da na nekaterih najbolj obremenjenih križiščih preuči možnost izgradnje izvennivojskih križanj. Tovrstne rešitve so sicer dražje, vendar lahko bistveno pripomorejo k pretočnosti prometa kakor tudi prometni varnosti. Predlagamo, da MONM v svoj kratkoročni plan (dobo 5 let) vključi tudi tovrstna križanja. Nekaj predlogov je spodaj. Predlagani odseki so zbrani glede na potrebe ljudi (frekvenco prehajanja), gostote tranzita, plane bodočih investicij ter naravne danosti (konfiguracije terena).

1. Križišče Žabja vas

Križišče bo v kratkem (upamo) rekonstruirano in povečano. Ker gre za najbolj obremenjeno križišče, je vsaka minuta, ki jo zasedejo pešci lahko kolona vozil. Na severni strani (proti Ločni) je na obeh straneh nivo zelo nizek (na eni strani se ulica dobesedno zaleti v breg križišča) in tam bi lahko potekal peš in kolesarski promet na drugo stran, kjer bi lahko tudi povezali novonastalo večnamensko pot ob Levičnikovi cesti in novo kolesarsko pot proti Cikavi. Ostali tri prehodi Vzhodni, Zahodni in Južni bi lahko ostali nivojski.

2. Šentjoška cesta

Nova povezovalna cesta od 3. razvojne osi do Revoza bo presekala vse naravne proste povezave med Žabjo vasjo in Gotno vasjo. To bo postala glavna tranzitna cesta za tovarno Revoz kot tudi za vsaj deset let tudi za celotni tranzit proti jugu. Prehajanje naj bi bilo urejeno s semaforjem, kar pa je nesprejemljivo tako za pešce/kolesarje kot voznike na tej tranzitni cesti, saj bi dodaten semafor delal nove zastoje in nepotrebno ustavljanje. Pod ali nad Šentjoško cesto naj se zgradi kvaliteten prehod za pešce ali kolesarje tam, kjer to teren najbolj logično omogoča.

3. Kandija

Novo mesto se lahko najbolj ponaša prav z sodobno prenovo Glavnega trga, ki smo ga čakali desetletja. Poleg prenove so se zaprle tudi večina parkovnih površin in zdaj občani parkirajo v Kandiji, Portovalu in drugod. Najbolj pereče je prav Kandijsko križišče, saj je parkirišče dokaj odročno, težavno pa je tudi prehajanje čez Kandijsko cesto. Glavni prehod visi, za invalide na vozičkih je nefunkcionalen. Občina naj premisli o možnosti o izvenivojske povezave s parkiriščem (morda nekje pod lokacijo kioska). S tem bi ponovno povezali Kandijo in Glavni trg, ki sta s Kandijsko cesto dokaj grobo ločena.

4. Bolnišnični kompleks

Med zdravstvenim domom in lekarno ni direktnega prehoda in večina pacientov oz. obiskovalcev lekarne prehaja cesto na nepravilen način. Poleg tega pod cesto že poteka hodnik med bolnicami. Z izgradnjo izvenivojskega križanja bi lahko invalidi in ostali smiselno uporabljali vse zdravstvene storitve in parkirišča brez nevarnosti prečkanja Kandijske ceste, ki je naredila zarezo v zdravstvenem kompleksu.

5. Toplišča cesta (Drska- Irča vas)

Eno največjih blokovskih naselij, kjer množice stanovalcev uporabljajo Portoval za rekreacijo bi si zaslužilo nadvoz nad to cesto in naprej na brvu v Irči vasi. Oba objekta bi bila smiselno arhitekturno povezana in predstavljala simbol urbane rešitve med naravno in cestno bariero.

6. Kosova dolina

S sprejetjem (napačne) odločitve o pozidavi oz. parkirnih površin v Kosovi dolini se bo zelo povečal prehod skozi Andrijaničevo cesto. Višina terena pod cesto je primerna, da bi se pod cesto zgradil prehod, ki bo omogočil vsem zaposlenim v tovarno Krka nemoten in varen prehod. V kolikor bi uslužbenci prehajali na nivoju ceste, bo že tako tranzitna cesta dodatno obremenjena.

7. Šmarješka cesta pri Tovarni Krka

Gre sicer za lokalno cesto, kjer promet ni tako tranziten, je pa ob konicah tako s strani pešcev kot tudi avtomobilov precej obremenjena, tako da bi bilo smiselno razmisliti o izvenivojskem križanju.

priloga 3.pdf

 

Odgovor

Odgovor:

 

Podhodi in nadhodi so namenjeni pešcem in kolesarjem pri vodenju skozi prometno visoko obremenjeno prometnico. Pri podhodih je potrebno paziti, da niso nizki, ozki in dolgi, saj kot takšni lahko povzročajo občutek nelagodnosti. Pešci in kolesarji se takšnih izogibajo, zato je potrebno načrtovati izvedbe tako, da bodo uporabnikom prijazne. Potrebno se je izogibati tudi visokim naklonom, večjim stopniščem in nepreglednim predelom. Dostopi morajo biti pregledni in dovolj vidni, morajo biti primerno osvetljeni, suhi in čisti. Stenske obloge naj bodo v svetlih barvah, ki dajejo občutek širine in varnosti, omogočajo tudi ohranjanje čistoče. Površine morajo biti iz nedrsečih materialov, odporne na obrabo. Urejen mora biti sistem prezračevanja, posebno pozornost je potrebno nameniti elementom za funkcionalno ovirane osebe. V primerih podhodov je potrebno iskati rešitve, ki uporabniku omogočajo, da je vidna svetloba na koncu podhoda, sicer podhod daje občutek nelagodja.

 

Nadhodi in podhodi za pešce so primerna rešitev le izjemoma, v primeru križanja z železniško progo, avtocesto, nadpovprečno obremenjeno cesto ali povezovanje šolskih, bolnišničnih kompleksov, ki so s cesto ločeni, v drugih primerih pa je primarno potrebno zagotavljati varna nivojska križanja. Prednost nadhodov je sicer boljša osebna varnost in predvsem občutek varnosti zaradi preglednosti, njihova izvorna problematika pa je višinska razlika. Zaradi premagovanja višinske razlike so klančine pogosto dolge in zahtevajo temu primerno več prostora.

 

Nadhodi ravno tako ne smejo biti ozki in predolgi. Obvezna je zaščita s primerno ograjo, dostopi morajo biti vidni in jasni, izogibati se je potrebno prevelikim naklonom in daljšim stopnicam. Uporabiti je potrebno nedrseče  in trpežne materiale. Oblikovanje je lahko zelo različno, odvisno od vklopa v pokrajino in izvedbene ideje projektanta ali želja naročnika po izven-standardnih rešitvah. Izvedbe so lahko odprte ali nadkrite, glede na podnebje v Novem mestu bi bilo potrebno iskati rešitve s kritino.

 

Iz prometno tehničnega vidika vodenja prometa je ureditev izven-nivojskih prehodov za pešce v korist povečanja volumna motornega prometa skozi presek križišč, upravičena rešitev, obenem je tudi iz prometno varnostnega vidika takšen pristop primeren, saj zmanjšuje število kritičnih točk in posledično prometnih nesreč. Za takšne ureditve je bilo v preteklih letih že več predlogov, vendar takšne rešitve zahtevajo večje finančne vložke, kar je pri izvajanju investicij ob rekonstrukcijah cest lahko ovira. Z enakimi izzivi se srečujemo tudi danes, ko se iščejo rešitve, ki so cenovno sprejemljive in prometno tehnično in varnostno izpolnjujejo določeno stopnjo kriterijev na katero lahko pristanemo.

 

Odločitev za načrtovanje in izvedbo izven-nivojskega vodenja pešcev in kolesarjev je pogojena z izpolnjevanjem kriterijev za umeščanje takšnih objektov v prostor.

 

Spodnji grafikon prikazuje pogoje za umestitev prehoda za pešce.

hhh

 

Slika 1: grafikon pogojev za umeščanje prehoda za pešce

 

Kot izhaja iz grafikona je umeščanje podhodov in nadhodov v Novem mestu glede na kriterije pogojno upravičeno na območju, kjer so izpolnjeni kriteriji: omejitev hitrosti, prometna obremenitev in število pešcev na uro. Edino takšno križišče je križišče Seidlove ceste, Rozmanove ulice in Kettejevega drevoreda.

 

Omejitev hitrosti na območjih tokov pešcev je v Novem mestu največ 50 km/h, kar pomeni, da je za upravičenost umeščanja podhoda ali nadhoda potrebno izpolniti visoke urne prometne obremenitve pešcev in motornih vozil na točki prehoda. Znani podatki iz prometnega modela cestne mreže širšega mestnega jedra Novega mesta in kapacitetna analiza karakterističnih križišč, ki jih je izdelalo podjetje Provia d.o.o., zajemajo tudi tok pešcev na obravnavanih križiščih na Šmihelskem mostu, Kettejevem drevoredu, Kandijskem mostu, Ločni in Žabji vasi. Povprečne urne vrednosti se gibljejo med 42 pešcev/uro in 421 pešcev na uro.

 

 

 

Podatki so bili zajeti s pomočjo video štetja prometa.

Podatki po lokacijah:

 

lokacija

pešcev / uro

Šmihelski most Kandijska

153

Šmihelski most Seidlova

103

Kettejev drevored

421

Ločna

42

Kandijski most

129

 

Edini primer zaznanega preseganja je bil na križišču Seidlove ceste, Kettejevega drevoreda in Rozmanove ulice v časovnem intervalu med 6.45 uro in 7.45 uro, ko je bilo preštetih 572 pešcev v konični uri.

 

Ponovno štetje po spremembi prometne ureditve na križišču Jakčeve ulice in Kandijske ceste, pri Kandijskem mostu in na Kandijskem mostu je bilo izvedeno v letu 2018. Monitoring je bil opravljen z video štetjem, podatki so predstavljeni v prometni študiji podjetja Provia d.o.o..

 

Podatki o povprečnih urnih vrednosti preštetih pešcev v območju križišča Kandijski most po urnih vrednostih variirajo med 45 pešcev/uro do 109 pešcev/uro. Vrednosti v križišču Jakčeve ulice, Kandijske ceste in parkirišča pri Windischerju se gibljejo med 38 pešcev/uro in 128 pešcev/uro.

 

Po preštetih vrednostih števila pešcev/uro v izvedenih štetjih prometa v križiščih, ki so bila obravnavana, ni bilo ugotovljenih doseženih povprečnih vrednosti nad 500 pešcev/uro, kar je merodajna vrednost za odločanje o načrtovanju izven-nivojskih prehodov za pešce. Mestna občina Novo mesto bo pristopila k izvedbi štetja pešcev ponovno v letu 2020/2021. V štetju bodo zajete predlagane lokacije.

 

 

Pripravil:

 

 

Jure Duh                                                                                                   Miloš Dular

višji svetovalec                                                                    vodja Oddelka za promet in mobilnost

Nazaj na seznam