vodilna slika

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev kmetijskega gospodarstva z id. št. KMG-MID 100363783 v Dolenjem Karteljevem

datum: 03. 01. 2020

Dolenjski uradni list 29 - 2019

Na podlagi 119. člena v povezavi z drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11-UPB, 58/12, 27/16, 27/17-ZKme-1D in 79/17) ter na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 14/19 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 10. seji dne 12. 12. 2019 sprejel

 

 

ODLOK

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

za širitev kmetijskega gospodarstva z id. št. KMG-MID 100363783

v Dolenjem Karteljevem

 

 

 

 I. UVODNE DOLOČBE

 

1. člen

     (predmet odloka)

 

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10-teh.popr., 76/10-teh.popr., 77/10-DPN, 26/11-obv.razl., 4/12-teh.popr., 87/12-DPN, 102/12-DPN, 44/13-teh.popr., 83/13-obv.razl., 18/14, 46/14-teh.popr., 16/15 in Dolenjski uradni list, št. 12/15, 15/17-obv.razl., 13/18, 13/18-obv.razl., 15/18 in 16/18; v nadaljnjem besedilu: OPN MONM) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za širitev kmetijskega gospodarstva z id. št. KMG-MID 100363783 v Dolenjem Karteljevem (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) OPPN je izdelan na podlagi tretje alineje 1. odstavka in prve alineje 3. odstavka 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07) in 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11-UPB, 58/12, 27/16, 27/17-ZKme-1D in 79/17). 

(3) Kmetijsko gospodarstvo z id. št. KMG-MID 100363783 (v nadaljnjem besedilu: kmetijsko gospodarstvo) je organizirano kot kmetija, nosilec kmetije pa je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13-ZSVarPre-C, 101/13-ZIPRS1415, 44/14-ORZPIZ206, 85/14-ZUJF-B,95/14-ZUJF-C, 90/15-IUPTD, 102/15, 23/17, 40/17 in 65/17).

(4) Predmet OPPN je določitev pogojev za gradnjo objektov za potrebe kmetijskega gospodarstva na kmetijskih zemljiščih (delno) brez spremembe namenske rabe prostora.

(5) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 1207. Izdelalo ga je podjetje SAPO, d.o.o. pod št. 1/2019 – OPPN v decembru 2019.

 

2. člen

         (vsebina in oblika OPPN)

 

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki sta izdelana v digitalni in analogni obliki.

(2) Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij:

opis prostorske ureditve,
umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
splošna določila,
podrobna določila,
zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
načrt parcelacije,
faznost izvedbe prostorske ureditve,
drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN,
odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
končne določbe.

(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:

Izsek iz OPN MONM
Pregledna situacija
Situacija s prikazom prostorske ureditve v širšem prostoru (DOF)
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
Ureditvena situacija OPPN
Ureditvene enote OPPN
Ureditvena situacija in prerezi terena s prikazom možne pozidave
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno  infrastrukturo ter grajeno javno dobro
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
Načrt parcelacije
Zakoličbena situacija.

 

3. člen

      (spremljajoče gradivo OPPN)

 

Spremljajoče gradivo OPPN je:

Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
Prikaz stanja prostora
Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
Izhodišča, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
Obrazložitev in utemeljitev akta
Povzetek za javnost
Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje
Elaborat ekonomike.

 

4. člen

       (pomen kratic)

 

Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

GJI: gospodarska javna infrastruktura,
OPN MONM: Občinski prostorski načrt Mestne občine Novo mesto,
OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,
UE: ureditvena enota.

 

5. člen

      (pomen izrazov)

 

(1) V tem OPPN so uporabljeni izrazi, kot jih določa OPN MONM.

(2) Uporabljeni so še drugi izrazi, in sicer:

ureditvena enota (UE) je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi, predvsem glede dopustnih dejavnosti in urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev;
območje za razvoj objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno s parcelnimi mejami, gradbeno mejo, gradbeno linijo ipd., na katerem je možna gradnja enega ali več objektov pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na območju za razvoj objektov je dopustna postavitev vseh vrst s tem odlokom dopustnih objektov ter zunanjih ureditev;
osnovni objekt je stavba (kubus), ki s svojim položajem, volumnom ali funkcijo dominantno opredeljuje prostor oziroma najbolj nazorno opredeljuje predvideno rabo območja, namenjenega za izvedbo projekta. Osnovni objekt je lahko sestavljen iz več kubusov;
pomožni objekt je objekt, ki dopolnjuje funkcijo osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne presega. Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju osnovnega objekta;
pomožni kubus je prizidek k obstoječemu objektu ali posamezen del objekta, ki s svojo postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo osnovnega kubusa.

 

 

II. TEKSTUALNI DEL OPPN

 

 

1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

 

6. člen

     (prostorske ureditve)

S tem OPPN se na območju dela naselja Dolenje Karteljevo načrtuje ureditev:

območja za gradnjo kmetijskih in gospodarskih objektov,
stanovanjskega oz. poslovno-stanovanjskega objekta,
območja zelenih površin,
pripadajočih zunanjih površin in
gospodarske javne infrastrukture.

 

 

2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR

 

7. člen

      (območje urejanja)

 

(1) Območje OPPN je locirano na severovzhodnem delu naselja Dolenje Karteljevo.

(2) Območje OPPN meri cca. 9.000 m² in obsega zemljišča s parc. št. 745, 748 (del), 749 (del), 751/3 (del), 1025/1 (del), 1035/1, 1043/1 in 1043/2, vse k.o. Zagorica. V manjšem delu gre za območje stavbnih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo SKk – površine kmetij (enota urejanja prostora DKR/2) in v večjem delu za območje kmetijskih zemljišč (enota urejanja prostora IKR-1-a).

(3) Za izvedbo navezav območja OPPN na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo so potrebni posegi na naslednja zemljišča izven OPPN: *91/1, 1014/6, 1020/1, 1020/2, 1025/1, 1025/2, 1035/1, 1041/2, 1041/3, 1041/4, 1041/8, 1043/1, 1043/2, 2183/1, 2185/8 (vse k.o. Zagorica).

 

8. člen

       (ureditvene enote)

 

Območje OPPN je razdeljeno na dve ureditveni enoti (UE), in sicer:

UE A:  območje za razvoj kmetijskega gospodarstva s površino cca. 8.308 m²,
UE B: območje za stanovanjsko oz. poslovno-stanovanjsko stavbo in druge stavbe, namenjene funkcioniranju kmetijskega gospodarstva s površino cca. 611 m².

 

9. člen

    (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

 

(1) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN ter na zemljišča, potrebna za gradnjo priključkov na GJI. Nove ureditve bodo zaradi selitve kmetije iz strnjenega naselja pozitivno vplivale na prostorski razvoj naselja.

(2) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.

(3) Del območja OPPN na JV delu posega v robni del vplivnega območja spomenika državnega pomena Hmeljnik – Grad (EŠD 175).

(4) Območje OPPN se nahaja ob gozdnem robu manjšega gozdnega otoka. Potrebno je zagotoviti, da bo v prihodnje omogočeno nemoteno gospodarjenje z gozdom, vključno z neoviranim spravilom in izvozom lesa iz gozda.

 

10. člen

    (koncept prostorske ureditve)

 

(1) V strnjenem delu naselja Dolenje Karteljevo zaradi prostorskih omejitev ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, zato se zagotovi zemljišče za selitev kmetijskega gospodarstva na lokacijo, ki omogoča bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije, skladno s strateškimi akti občine.

(2) Nova lokacija in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti. Na območju širitve se predvidi tudi uporaba obstoječih zgrajenih objektov za kmetovanje, tako da bo omogočeno sodobno kmetovanje, ustrezen dostop, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.

(3) Območje OPPN se ureja kot območje, namenjeno kmetijskim dejavnostim, gradnji hleva za krave molznice s pomožnimi prostori, molziščem, mlekarno, pisarno ipd., gradnji strojne lope, jam (lagun) za gnojevko ter dograditev koritastih silosov in ostalih kmetijskih objektov po potrebi. Območje novih objektov kmetije bo funkcionalno vezano na obstoječo kmetijo v naselju.

(4) Na območju OPPN se prednostno načrtuje nestanovanjska pozidava, in sicer hlev ter ostali pomožni kmetijski objekti (strojna lopa, koritasti in montažni silosi, laguna za gnojevko, idr.). Po potrebi se na območju UE B načrtuje tudi stanovanjski oz. poslovno-stanovanjski objekt, namenjen predelavi in izdelavi mlečnih izdelkov, skladiščenju in prodaji izdelkov. Na jugozahodnem in zahodnem robu območja se v okviru območja OPPN načrtuje zeleni pas kot bariera v smeri naselja in širše, pa tudi za senco pri paši živali.

(5) V območju OPPN se načrtuje tudi gradnja objektov in naprav za priključitev na energetsko in komunalno infrastrukturo.

 

 

3. SPLOŠNA DOLOČILA

11. člen

    (vrste dopustnih dejavnosti)

 

(1) Na območju OPPN so skladno s predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti dopustne dejavnosti kmetijstva in s kmetijstvom povezane predelovalne dejavnosti ter spremljajoče dejavnosti trgovine in storitev, kadar te dopolnjujejo izvajanje osnovne kmetijske in s kmetijstvom povezane dejavnosti. Dopustne dejavnosti so:

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve
C Predelovalne dejavnosti: 10 Proizvodnja živil
G Trgovina: 47.290 Druga trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z živili
I Gostinstvo: 55.202 Turistične kmetije s sobami, 56.105 Turistične kmetije brez sob
dopolnilne dejavnosti na kmetiji
bivanje (le v načrtovanem stanovanjskem oz. poslovno-stanovanjskem objektu v UE B).
 

12. člen

(vrste dopustnih objektov)

 

(1) V UE A so skladno s predpisi o razvrščanju objektov dopustne gradnje naslednjih vrst objektov:

12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče,
12712 – stavbe za rejo živali, vključno z objekti za skladiščenje gnoja in gnojevke, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje,
12713 – stavbe za skladiščenje pridelka,
12714 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
12510 – le stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov (sirarne, sušilnice sadja, oljarne, kisarne, mlekarnice ipd.).

(2) V UE B so skladno s predpisi o razvrščanju objektov dopustne gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb za dejavnosti, ki so posredno namenjene kmetijski dejavnosti in dopolnilnim dejavnostim na kmetiji, in sicer:

11100 – enostanovanjske stavbe

12203 – druge poslovne stavbe,
12420 - garažne stavbe,
12520 – rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe

(3) Na območju OPPN so dopustne tudi gradnje gradbenih inženirskih objektov za potrebe delovanja kmetije, priključevanja na GJI in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, in sicer:

2112 – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
2152 – zadrževalniki za akumulacijo vode za namakanje kmetijskih zemljišč,
22 -  cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
24202 – drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti,
24205 - drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
3111 – trajno reliefno preoblikovanje terena.

 

13. člen

      (vrste dopustnih gradenj in del)

 

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in del:

gradnje novih objektov,
rekonstrukcije objektov,
sprememba namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili tega odloka,
vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist),
odstranitve objektov oz. njihovih delov,
dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.

 

14. člen

        (dopustna izraba prostora)

 

Na območju OPPN je dopusten faktor zazidanosti gradbene parcele največ 0,6 in faktor izrabe največ 1,0.

 

15. člen

   (odmiki od parcelnih meja zemljišč, ki mejijo na območje OPPN)

 

(1) Odmiki najbolj izpostavljenih delov objektov od parcelnih meja zemljišč, ki mejijo na območje OPPN, so:

najmanj 3,0 m - za vse zahtevne in manj zahtevne objekte,
najmanj 1,5 m - za enostavne in nezahtevne objekte,
0,5 m – za ograjo, podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI, samostojno parkirišče, kolesarsko pot, pešpot in podobno, vodno zajetje, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte, namenjene varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožne objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(2) Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik iz prejšnjega odstavka tega člena tudi manjši, pri čemer morajo biti zagotovljeni požarni odmiki. Nezahtevni in enostavni objekti so ob soglasju lastnika lahko postavljeni do parcelne meje.

 

 

4. PODROBNA DOLOČILA

 

16. člen

    (urbanistično – arhitekturni pogoji v UE A)

 

(1) Objekti v UE A se gradijo ob upoštevanju predlaganih mikrolokacij, prikazanih v grafičnem delu OPPN.

(2) Hlev kot osnovni objekt ima podolgovat tlorisni gabarit z razmerjem stranic najmanj 1:1,4. Osnovni objekt je lahko sestavljen iz več kubusov, ki skupaj tvorijo celoto. Dopustno je tudi odstopanje od prej navedenega razmerja stranic, in sicer za objekt mlekarne in podobne pomožne kubuse, ki so dodani osnovnemu objektu (od 1:1). Za hlev velja, da je dopustna dolžina krajše stranice največ 26 m (+10%), daljše pa 50 m (+10%). Višinski gabarit je največ K + P + p (lahko le delno podkleteno ali nepodkleteno). Kolenčni zid objekta ali dela objekta z dvokapno streho naj bo skrit pod kapjo. Streha objekta je simetrična dvokapnica naklona med 12° in 38°, z opečno,  betonsko ali pločevinasto panelno kritino z videzom klasičnega opečnega zareznika, nebleščeče temno sive barve. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, čopi in frčade niso dopustni. Dopustne so sodobne, preproste oblike strehe, tudi ravna (zelena) streha in kombinacija ravne (zelene) in dvokapne strehe ter dvokapnica v zamiku, če je to potrebno zaradi tehnologije zračenja objekta. Osnovnemu objektu je dopustno dodajati pomožne kubuse na osnovni tloris v vzdolžni in prečni smeri, pri čemer imajo dodani deli objekta ravno streho, njihov višinski gabarit pa ne sme presegati pritlične etaže objekta.

(3) Dopustna je gradnja pomožnih objektov (tudi kot enostavnih in nezahtevnih objektov) skladno z določili tega odloka. Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju osnovnega objekta. Pomožni objekti imajo poleg dvokapne simetrične strehe lahko tudi ravno streho oziroma blago enokapnico, skrito za vencem.

(4) Dopustna je gradnja koritastih in montažnih silosov, katerih višina je največ 3 m, razmerje stranic pa izhaja iz tehnologije.

(5) Dopustna je gradnja lagune za gnojevko v armiranobetonski izvedbi, ki mora biti umeščena v prostor kmetije diskretno in znotraj zelene bariere.

(6) Fasade osnovnega in pomožnih objektov se oblikuje sodobno, uporabi se arhitekturne elemente pravilnih pravokotnih geometrijskih oblik. Dopustna je horizontalna in vertikalna členitev fasade, ki naj bo enostavna in poenotena. Na fasadah je dopustna predvsem uporaba lesa, lahko pa tudi betona, kovine, platnenih materialov (brisoleji, senčila ipd.) in stekla. Pri lesenih fasadah objektov se uporablja rezan les v temnejših odtenkih rjave ali sive barve, polkrožna bruna niso dopustna. Barve fasad zidanih objektov naj bodo v naravni barvi lesa oziroma pri ometanih objektih v odtenkih od toplejših peščenih (npr. RAL 1011 ipd.) do hladnejših sivih in belih odtenkov. Rdeče, vijolične, modre in zelene ter florescentne barve se ne dovolijo. Na vidno neizpostavljenih strehah objektov (JV strešina, ravni del strehe) se dovoli postavitev sončnih sprejemnikov in modulov, ki ne smejo segati nad sleme.

 

17. člen

    (urbanistično – arhitekturni pogoji v UE B)

 

(1) Stanovanjski oz. poslovno-stanovanjski objekt kot osnovni objekt v UE B se gradi vzporedno z javno potjo oz. ob upoštevanju predlagane mikrolokacije, prikazane v grafičnem delu OPPN. Dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit z razmerjem stranic najmanj 1:1,2, širino največ 9 m in dolžino največ 16 m. Višinski gabarit je največ (K) + P + M do P + M. Streha objekta je simetrična dvokapnica naklona med 35° in 45°, opečna ali betonska kritina nebleščeče temno sive barve, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, čopi niso dopustni. Kolenčni zid ne sme biti višji od 1,1 m, dopustne so pravokotne frčade. Osnovnemu objektu je dopustno dodajati pomožne kubuse na osnovni tloris v vzdolžni in prečni smeri, pri čemer imajo dodani deli objekta ravno streho, skupno površino do 30 m², njihov višinski gabarit pa ne sme presegati pritlične etaže objekta.

(2) Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega oziroma poslovno-stanovanjskega objekta. Pomožni objekti imajo poleg dvokapne simetrične strehe lahko tudi ravno streho oziroma blago enokapnico, skrito za vencem.

(3) Fasada osnovnega in pomožnih objektov se oblikuje sodobno, po vzoru tradicionalnih stanovanjskih objektov. Uporabi se arhitekturne elemente pravilnih pravokotnih geometrijskih oblik. Dopustna je horizontalna in vertikalna členitev fasade, ki naj bo enostavna in poenotena. Na fasadah je dopustna uporaba kamna, betona, lesa, kovine in stekla. Pri lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna bruna niso dopustna. Barve fasad zidanih objektov naj bodo v naravni barvi lesa oziroma pri ometanih objektih v odtenkih od rumene do rjave ter bele in sive barve. Rdeče, vijolične, modre in zelene ter florescentne barve se ne dovolijo.

 

18. člen

     (zunanje ureditve)

 

(1) Zelene površine se uredijo tako, da predstavljajo zeleno bariero med širšim prostorom in območjem OPPN. Na zahodnem in jugozahodnem delu OPPN se vzpostavi gosta vegetacijska bariera z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in listnatih oz. sadnih dreves, kot so lipa, javor, oreh in podobne. Vzorec zasaditve površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu z resorno zakonodajo. Uporaba barvno agresivnih ali drsečih materialov ni dopustna.

(2) Povozne površine naj bodo izvedene v asfaltu, AB (npr. metličen) beton, tlakovane z betonskimi ploščami ali utrjenem makadamu (protiprašne prevleke). Odvajanje onesnaženih padavinskih voda s teh površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilnikov olj.

 

 

5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

 

19. člen

    (splošne določbe)

 

(1) Kmetijsko gospodarstvo se veže na obstoječe in predvideno infrastrukturno omrežje. Pri načrtovanju se upošteva resorno zakonodajo.

(2) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.

(3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.

(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene GJI.

(5) V času gradnje se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje GJI.

(6) Za projektiranje in gradnjo objektov GJI ter priključevanje nanje, za katere prostorski izvedbeni pogoji s tem odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni prostorski izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v nasprotju  z določili tega odloka.

 

20. člen

    (prometne ureditve)

 

(1) Pri načrtovanju se zagotovi:

varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
upoštevanje obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov.

(2) Prometna ureditev območja OPPN se prilagaja obstoječemu prometnemu režimu v območju. Zaradi varnosti v nepreglednem križišču je predvidena vožnja tovornih vozil in traktorjev tako, da le ti vozijo iz lokalne ceste LC 295001 na javno pot JP 796251 in ne obratno, kar se uredi s prometno signalizacijo.

(3) Vse povozne in parkirne ter manipulacijske površine se izvede z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda.

(4) Tehnični elementi priključkov na javno prometno gospodarsko infrastrukturo se uredijo glede na potrebno prometno ureditev. Vsi priključki (zavijalni radiji, širina) na javno prometno omrežje se uredijo tako, da omogočajo neovirano vožnjo vsem vrstam prometa, tudi gasilskim in intervencijskim vozilom. Notranje prometne poti so zasnovane tako, da omogočajo neoviran dostop do površin za mirujoči promet, dostop za kmetijska - gospodarska vozila in neovirano vožnjo intervencijskih vozil.

(5) Mirujoči promet: parkirna mesta se zagotavlja znotraj obstoječe kmetije v naselju ter na območju UE A in UE  B znotraj OPPN.

 

21. člen

      (vodovodno omrežje)

 

(1) Območje OPPN se naveže na obstoječe vodovodno omrežje v naselju, ki se napaja iz vodohrana Karteljevo. Predvideno je v podzemni izvedbi v cestnem telesu na parceli 2183/1, k.o. Zagorica. Predvidi se vodomerni jašek na severozahodnem delu UE B, po potrebi tudi na območju UE A, na vedno dostopnem mestu. Izvedba na parkirnih mestih in prometnih površinah se ne dopušča.

(2) Območje OPPN se oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrante v nadzemni izvedbi se izvede na vedno dostopnih mestih. Pri projektiranju se upošteva umestitev potrebnega števila požarnih hidrantov.

(3) Dovoli se zbiranje in uporaba deževnice za potrebe napajanja živali, zalivanja kmetijskih površin in zelenic, sanitarno vodo, itd.

(4) Pri projektiranju in izvedbi se upošteva predpis o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Novo mesto, tehnična pravila predpisov o oskrbi s pitno vodo in predpis o zaščiti vodnih virov na območju Mestne občine Novo mesto.

 

22. člen

    (kanalizacijsko omrežje)

 

(1) Na območju OPPN je predvidena kanalizacija v ločenem sistemu. Kanalizacijsko omrežje v naselju ni izvedeno, zato se komunalne odpadne vode iz objektov, ki so vezane na sanitarno vodo, speljejo v malo čistilno napravo ustrezne kapacitete. Ta bo izvedena znotraj območja OPPN. Po izgradnji javne kanalizacije se območje OPPN priključi na javno kanalizacijo pod pogojem, da bo priključevanje tehnično izvedljivo in ekonomsko opravičljivo. Na mali komunalni čistilni napravi ni dopustno obdelovati odpadnih voda iz kmetijske dejavnosti.

(2) Za odvod padavinske vode s streh objektov in površin v območju OPPN se padavinska voda spelje v ponikovalnice znotraj obravnavanega območja. Meteorno vodo s streh objektov v okviru ureditvenih enot se lahko zadrži ter uporabi za potrebe delovanja hleva in sanitarne ter druge potrebe.

(3) Pri projektiranju se upošteva tudi predpis, ki v Mestni občini Novo mesto ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode in ustrezne tehnične smernice in standarde.

 

23. člen

     (ogrevanje)

 

(1) Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se ureja individualno v stanovanjskem oz. poslovno-stanovanjskem objektu.

(2) V kolikor se pridobijo vsa soglasja in dovoljenja, je dopustno urejanje skupnega ali daljinskega ogrevanja, npr. daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.

 

24. člen

        (elektroenergetsko omrežje)

 

(1) Objekti na območju OPPN se priključijo na obstoječe elektroenergetsko omrežje s priključno močjo 14 kV za trifazni priključek. Interni vod poteka do nove prostostoječe elektro omarice na parceli 1043/2, k.o. Zagorica. V kolikor bo potreba po večji priključni moči, se objekti priključijo direktno na transformatorsko postajo TP v skladu s pogoji upravljavca.

(2) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (morebitne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

 

25. člen

    (telekomunikacijsko omrežje)

 

(1) Na območju naselja je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se ga dogradi glede na potrebe objektov na območju OPPN.

(2) Razvod telekomunikacijskega omrežja na območju OPPN je predviden iz obstoječega omrežja v podzemni izvedbi v cestnem telesu, na parceli 2183/1, k.o. Zagorica,  v skladu s pogoji upravljavca.  

(3) Celotno telekomunikacijsko omrežje (morebitne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

 

26. člen

    (odstranjevanje odpadkov)

 

(1) Uredi se odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnega mesta, ki mora biti opremljeno z zabojniki za odpad po navodilih upravljavca. Lokacija odvzemnega mesta je ob dostopni poti na območju OPPN. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami odloka, ki v Mestni občini Novo mesto ureja ravnanje s komunalnimi odpadki.

(2) V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati na način, predpisan z uredbo, ki ureja način ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

 

 

6. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

 

27. člen

    (ohranjanje kulturne dediščine)

 

(1) Območje OPPN na jugovzhodnem delu posega v robni del vplivnega območja spomenika državnega pomena Hmeljnik – Grad (EŠD 175).

(2) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednja izhodišča:

ohranja se skladna krajinska podoba, ki je značilna za to območje,
objekte se premišljeno umešča v prostor ter se jih zastira z visoko vegetacijo po tradicionalnem vzorcu tam, kjer je to potrebno, da se blažijo negativni vidni vplivi nove kmetije (visokodebelno sadno drevje v razpršenem vzorcu - travniški nasad),
z oblikovanjem sodobnih, preprostih objektov se je treba izogibati negativnim vplivom predlaganih ureditev v širšem prostorskem kontekstu, ki ga opredeljuje podoba kulturnega spomenika gradu Hmeljnik in cerkev v Gorenjem Karteljevem.

 

 

7. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

 

28. člen

    (ohranjanje narave)

 

Na območju OPPN ni območij ali objektov ohranjanja narave.

 

29. člen

    (varstvo tal in voda)

 

(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za področje varstva voda.

(2) Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu s členom tega odloka, ki ureja odvajanje odpadnih voda. Odvajanje in ponikanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov.

(3) Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in opustitvijo dejavnosti skladiščile in uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (motorna goriva, olja in maziva, pesticidi, gnojila) ter prostori in mesta, ki so lahko viri nepredvidenega večjega mikrobiološkega onesnaževanja tal ter podzemne in površinskih voda (hlev, skladišče, pretakališča gnoja, gnojevke, gnojnice,…), se uredijo kot zadrževalni sistemi  (lovilna skleda brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo). Na isti način se uredi tudi morebitni zajem odpadnih požarnih voda.

 

30. člen

        (varstvo zraka)

 

(1) Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu itd.). Uporablja se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.

(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin, biomasa, toplotne črpalke), zagotovi se energetska učinkovitost novih objektov.

(3) Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka, na območju OPPN niso dopustni.

(4) Pri ureditvi ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro vleko in morajo imeti zgrajen dimnik z ustrezno višino. 

(5) Prezračevalne naprave in morebitna obdelava gnojevke v jami za gnojevko morata biti izvedena v skladu z obstoječimi najboljšimi razpoložljivimi tehnikami na način, da bo emisija vonjev čim manjša.

 

31. člen

   (varstvo pred hrupom)

 

(1) Na območju se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določi III. stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene.

(2) Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti.

 

32. člen

(ravnanje s plodnim delom tal)

 

Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manj površin in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo.

 

33. člen

  (varstvo pred onesnaženjem z odpadki)

 

Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati. Na območju OPPN se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oz. se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.

 

34. člen

  (učinkovita raba in obnovljivi viri energije)

 

Pri oskrbi načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije (npr. lesna biomasa, sončna energija, zemeljski plin, toplotne črpalke ipd.).

 

 

8. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

 

35. člen

    (ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

 

(1) Na območju OPPN ni opredeljenih omejitev, kot so poplavnost in visoka podtalnica. Prav tako ni opredeljeno erozijsko območje.

(2) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.

 

36. člen

     (varstvo pred požarom)

 

(1) Požarno varstvo območja OPPN se ureja v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.

(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve.

(3) Požarne poti se označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom. V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali. Zagotovi se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo ter delovne površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme za gasilce.

(4) Vode za gašenje požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega omrežja s hidranti.

 

37. člen

     (potresna varnost)

 

(1) Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva projektni pospešek tal 0,175 g. Območje OPPN se uvrsti v območje VIII. stopnje MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju v skladu z določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in stabilnost objektov.

(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom.

 

 

9. NAČRT PARCELACIJE 

 

38. člen

    (gradbena parcela in parcelacija)

 

(1) Za načrtovane prostorske ureditve je določena ena gradbena parcela, katere lega, oblika in velikost je prikazana v grafičnem delu akta (10: Načrt parcelacije).

(2) V območju gradbene parcele iz prvega odstavka tega člena so dopustne parcelacije, ki vzpostavijo eno zemljiško parcelo, ki je po legi, obliki in velikosti enaka gradbeni parceli iz prvega odstavka tega člena.

 

 

10. FAZNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

 

39. člen

      (faznost izvedbe)

 

(1) Objekti se lahko izvedejo v posameznih fazah kot zaključene funkcionalne celote, če lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve.

(2) Izdaja uporabnega dovoljenja za osnovni objekt (hlev) v UE A je dopustna šele ob realizaciji zelene bariere v tej enoti, ki je predvidena v 18. členu tega odloka.

(3) Realizacija načrtovanih gradenj v UE B je dopustna šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za osnovni objekt (hlev) v UE A.

(4) Za gradnje objektov v območju OPPN so dopustne tudi začasne rešitve priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo, in sicer tako, da ne ovirajo predvidene končne ureditve za komunalno urejanje območja. Z začasno rešitvijo morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posega predlagana rešitev in občina.

 

 

11. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

 

40. člen

           (obveznosti investitorjev in izvajalcev)

 

(1) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.

(2) Promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja.

(3)  Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.

(4) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo.

(5) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.

 

 

12.  ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

 

41. člen

    (dopustna odstopanja)

 

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih z OPPN, če se poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika.

(2) Dopustna so tudi odstopanja od usmerjenosti in mikrolokacij objektov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, če se poiščejo rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, tehnološkega, kulturnovarstvenega ali krajinskega vidika.

(3) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjih odstavkov ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.

(5) Pri objektih in trasah prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter telekomunikacij je dopustno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, materialov, zmogljivosti in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.

(6) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve in s soglasjem upravljavca infrastrukture.

(7) Pri gradnji manipulacijskih površin na območju OPPN je dopustno manjše odstopanje od poteka ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi terenskih pogojev, vendar se mora dimenzioniranje izvesti na osnovi veljavne zakonodaje.

 

 

III. KONČNE DOLOČBE

 

42. člen

    (vpogled v OPPN)

 

OPPN je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu Mestne občine Novo mesto. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.

 

43. člen

    (nadzorstvo)

 

Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

 

44. člen

     (prenehanje veljavnosti OPPN)

 

Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, ko so vsi predvideni objekti zgrajeni in v uporabi ter izvedene vse ostale ureditve, o čemer s sklepom odloči Občinski svet Mestne občine Novo mesto, se območje ureja z Občinskim prostorskim načrtom Mestne občine Novo mesto.

 

45. člen

    (začetek veljavnosti)

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Dolenjskem uradnem listu.

 

 

ID: 1207

Št. spisa: 35006-1/2019

Novo mesto, dne 12. 12. 2019

                                                                                                  

 

      Župan

                                                                                     Mestne občine Novo mesto

                                                                                    mag. Gregor Macedoni, l.r.

 

 

nazaj