Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tovarna zdravil Krka-1

datum: 23. 02. 2017

Dolenjski uradni list 4 - 2017

Na podlagi 61. člena in v povezavi s 1. odstavkom 56.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 - ZUUJFO) ter 15. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 33/16) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 20. seji dne 16. 2. 2017 sprejel

 

 

O D L O K

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu

Tovarna zdravil Krka-1

 

 

I. UVODNE DOLOČBE

 

    člen

(Podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

 

  1. S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto ( Uradni list RS, št. 101/09, 37/10-teh.popr., 76/10-teh.popr., 77/10-DPN, 26/11-obv.razl., 4/12-teh.popr., 87/12-DPN, 102/12-DPN, 44/13-teh.popr., 83/13-obv.razl., 18/14, 46/14 teh.popr., 16/15 in DUL št. 12/15 - v nadaljnjem besedilu: OPN) za enoto urejanja prostora NM/12-OPPN-a sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Tovarna zdravil Krka-1 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
  2. OPPN je izdelalo podjetje Acer Novo mesto, d. o. o., pod številko S-9/2015.

 

    člen

(Sprememba prostorsko izvedbenih pogojev OPN)

 

Z dnem uveljavitve tega odloka se spremenijo podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji OPN, in sicer posebni prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora tako, da se v 123. členu (Posebni PIP za EUP na območju urbanističnega načrta Novo mesto), v odstavku (3) Posebni PIP za posamezne EUP na območju urbanističnega načrta Novo mesto, v vrstici z oznako: EUP NM/12-OPPN-a, spremeni ime EUP, in sicer iz »ZN Tovarna Zdravil Krka« v »OPPN Tovarna Zdravil Krka-1«, besedilo v stolpcu Posebni PIP in druga določila pa se nadomesti z naslednjim besedilom:

»Pri pripravi OPPN za območje EUP NM/12-OPPN-a se ne uporabljajo določila 112. člena OPN (Podrobnejši PIP za območja proizvodnih dejavnosti), in sicer določila odstavka (2) Podrobnejši PIP za površine za industrijo (IP), ki določajo faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli. Na delu stičnega območja z naseljem Ločna se v območju urejanja uredi zeleni pas z visokoraslo drevesno in grmovno vegetacijo, ki se na severnem delu uredi kot ozelenjeno parkirišče za osebna vozila na nivoju, nižjem od sedanjega terena. Zazidalni načrt tovarna zdravil Krka Novo mesto (Uradni list RS, št. 78/94, 21/97, 3/00, 54/03 in 125/08) se z uveljavitvijo novega OPPN prekliče.«

    člen

(Vsebina in oblika OPPN)

 

  1. OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
  2. Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
  3. Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je navedena v III. poglavju tega odloka.

 

    člen

(Priloge OPPN)

 

  1. Priloge OPPN so:

1. Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Novo mesto

2. Prikaz stanja prostora

3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta

6. Povzetek za javnost

7. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje

    Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN, razen strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so elaborirane v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Mestne občine Novo mesto.

 

II. TEKSTUALNI DEL OPPN

 

    člen

(Pomen izrazov)

 

Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.

 

 

1       Območje urejanja

 

    člen

(Območje urejanja)

 

  1. Območje urejanja obsega enoto urejanja prostora NM/12-OPPN-a.
  2. Območje je veliko približno 30,3 ha in obsega zemljiške parcele in dele zemljiških parcel št. 872/18, 872/19, 888/5, 889/8, 889/10, 889/11, 889/15, 889/16, 889/17, 889/20, 889/21, 889/23, 889/24, 929/2, 991/6, 991/7, 991/8, 991/9, 991/10, 991/11, 991/12, 991/13, 991/14, 991/15, 991/16, 991/17, 991/18, 991/19, 991/20, 991/21, 991/24, 991/25, 991/26, 991/27, 992/7, 992/14, 992/15, 992/17, 992/18, 992/24, 992/28, 992/29, 992/32, 992/41, 992/43, 992/47, 992/48, 992/51, 992/53, 992/54, 992/55, 992/59, 992/64, 992/66, 992/67, 992/69, 992/71, 992/72, 992/74, 992/75, 995/5, 996/4, 1000/15, 1000/22, 1000/23, 1000/24, 1006/2, 1006/6, 1125/3, 1127/1, 1128/1, 1128/2, 1134/5, 1134/6, 1134/7, 1136/1, 1150/2, 1384, 1385, 1386, 1388, 1390, 1393, 1398, 1401, vse k. o. Bršljin, in zemljišča oz. dele zemljišč s parc. št. 70/2, 72, 73/2, 79/2, vse k.o. Novo mesto.

(3) Izven območja urejanja so predvideni posegi za ureditev križišča na Andrijaničevi cesti na zemljiške parcele in dele zemljiških parcel št.: 888/2, 888/8, 887/4, 887/10, 888/14, 887/11, 888/17, vse k.o. Bršljin in 79/3, 73/3, 73/4, 74/4, 74/3, 76/3, 70/1, 79/4, vse k.o. Novo mesto.

 

 

2       Načrtovane prostorske ureditve

 

    člen

(Načrtovane prostorske ureditve)

 

  1. V območju urejanja so podane urbanistične in arhitekturne rešitve ter rešitve v zvezi z infrastrukturnimi ureditvami ter ostalimi potrebnimi ureditvami za območje Tovarne zdravil Krka, in sicer za:
  • izgradnjo novih objektov;
  • dozidave, nadzidave, rekonstrukcije obstoječih objektov;
  • ureditev odprtih površin na robovih območja;
  • ureditev cestnih površin in parkirišč;
  • ureditev navezav na obstoječe prometnice;
  • ureditev gospodarske javne infrastrukture in interne infrastrukture.

(2) Izven območja urejanja je za funkcioniranje dejavnosti v območju potrebna ureditev križišča na Andrijaničevi cesti.

3       Umestitev načrtovane ureditve v prostor

 

    člen

(Koncept urejanja)

  1. Načrtujejo se objekti in ureditve, ki so potrebni za izvajanje proizvodnih procesov v tovarni Krka, d. d., Novo mesto. Predvidena je odstranitev nekaterih obstoječih objektov (delno ali v celoti) in ureditev novih objektov, s čimer se omogoča boljša izkoriščenost obstoječega tovarniškega območja. Ob tem se zagotavlja funkcionalnost obstoječih in predvidenih objektov ter ureditev na tem območju, hkrati pa kakovostna funkcionalna in vsebinska navezava tovarniškega območja na okoliške ureditve. Načrtujejo se medsebojno skladni objekti in ureditve, s čimer se ohranja obstoječa oblikovna podoba tovarniškega območja v širšem prostoru.
  2. Površine južno od Šmarješke ceste so namenjene upravnim dejavnostim in okoljski infrastrukturi, območje domačije Mlakar pa tudi kulturi oz. izobraževanju, predvsem v povezavi z osnovno dejavnostjo tovarne. Površine severno od Šmarješke ceste so namenjene proizvodnim in z njimi povezanimi dejavnostmi.
  3. Glavni vstopi v območje so s Šmarješke in Andrijaničeve ceste.
  4. V osrednjem delu tovarniškega območja so načrtovani objekti višjih gabaritov. Ob Šmarješki cesti se ohranjata obstoječa linija in značaj pozidave. Ob Andrijaničevi cesti kot pomembni mestni vpadnici se oblikuje nov niz objektov večjega merila, s katerim se definira zahodni rob tovarniškega območja. Na obrobjih tovarniškega območja, še posebej pa na stikih z obstoječo pozidavo, se urejajo zelene površine kot bariere.

 

    člen

(Vrste dopustnih dejavnosti in programov)

 

Na območju OPPN so dopustne proizvodne in centralne ter z njimi povezane dejavnosti. Na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti so to predvsem:

  • predelovalne dejavnosti (C),
  • oskrba z električno energijo, plinom in paro (D),
  • oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja (E),
  • trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (G),
  • promet in skladiščenje (H),
  • strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M),
  • zdravstvo in socialno varstvo (Q),
  • kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (R).

 

    člen

(Vrste dopustnih del in gradenj)

 

Na območju OPPN so dopustne novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev objekta oz. njegovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi, opredeljenimi s tem odlokom, ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in  gradbenoinženirska dela.

 

    člen

(Vrste dopustnih objektov glede na namen)

 

  1. V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je na območju OPPN dovoljena gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov:
  • industrijske stavbe in skladišča,
  • stavbe za storitvene dejavnosti,
  • poslovne in upravne stavbe, če služijo osnovni dejavnosti,
  • stavbe za promet in telekomunikacije,
  • objekti prometne infrastrukture,
  • cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
  • elektrarne in drugi energetski objekti,
  • oporni zidovi,
  • drugi potrebni objekti, če se za to pokaže potreba in dopolnjujejo osnovno dejavnost ter pod oblikovnimi pogoji tega odloka; takšni objekti ne smejo imeti večjega vpliva na okolje kot objekti, ki so v območju že dovoljeni.
    Na območju urejanja je skladno s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, dovoljeno graditi oz. postaviti:
  • nezahtevne objekte: industrijske stavbe in skladišča, ograje, škarpe in podporne zidove, pomožne infrastrukturne objekte, začasne objekte, spominska obeležja, objekt za oglaševanje;
  • enostavne objekte: industrijske stavbe in skladišča, nadstrešek, pomožne infrastrukturne objekte (pomožne cestne objekte, pomožne energetske objekte, telekomunikacijske antene in oddajnike, pomožne komunalne objekte, pomožne objekte za spremljanje stanja okolja, vrtino ali vodnjak, potrebno za raziskave;
  • urbano opremo.

 

    člen

(Ureditvene enote)

 

  1. Območje urejanja je členjeno na 9 ureditvenih enot (UE 1 do UE 9).
  2. Ureditvene enote UE 1, UE 2, UE 3, UE 4 in UE 5 so proizvodno območje, enota UE 6 je namenjena upravnim stavbam, enota UE 7 je območje z domačijo Pie in Pina Mlakarja, enota UE 8 je namenjena čistilni napravi in enota UE 9 ureditvi parkirišča in zelenega pasu.

 

    člen

(Oblikovanje objektov)

 

  1. Tlorisni gabariti novih objektov se lahko razvijajo znotraj površine, določene z gradbeno mejo in mejami ureditvenih enot, ki so prikazane v grafični prilogi Ureditvena situacija.
  2. Objekti, namenjeni proizvodnji, so enostavnih pravilnih oblik, dimenzionirani so glede na tehnološke procese. Oblikovanje objektov je enostavno in poenoteno na območju posameznih ureditvenih enot in na celotnem območju.
  3.  Velikost in etažnost novih objektov kakor tudi širitev obstoječih objektov se lahko razvija znotraj površin, določenih z gradbeno mejo in mejami ureditvenih enot na način, da so omogočene funkcionalne prometne povezave znotraj območja in navezave na zunanje prometno omrežje ter da so izpolnjene vse bistvene zahteve, katerih obvezno izpolnjevanje določajo gradbeni predpisi, tehnične smernice, standardi oziroma zadnje stanje gradbene tehnike.
  4. Na območju južno od Šmarješke ceste je možna širitev pozidave kot dograditev obstoječih stavb v smeri proti Šmarješki cesti do gradbene meje z zagotovitvijo ustreznega števila parkirnih mest.
  5. Območje severno od Šmarješke ceste je namenjeno za urejanje industrijskega dela Tovarne zdravil Krka s proizvodnimi, skladiščnimi in drugimi stavbami s pripadajočimi površinami. Znotraj ureditvenih enot so dovoljene različne maksimalne višine objektov. Vsaka ureditvena enota je ustrezno opremljena s cestno infrastrukturo in gospodarsko javno infrastrukturo.
  6. Strehe so ravne (do 6° naklona). Strehe obstoječih objektov se ohranjajo in po potrebi rekonstruirajo v enake kot doslej ali spremenijo v ravne. Kritina objektov ne sme biti svetleča. Dovoljeni so sivi in peščeni barvni toni. Dovoljene so tudi ozelenjene strehe.
  7. Fasade so nesvetleče, sivih, peščenih in umazano belih barvnih tonov. Fasade objektov Tovarne zdravil Krka ob Šmarješki in Andrijaničevi cesti so po barvi, materialih in odprtinah na fasadi medsebojno usklajene, tako da tvorijo skladen ulični niz. Plakatiranje in objekti ter naprave za oglaševanje na fasadah objektov niso dovoljeni, dovoljena je postavitev logotipov na fasadah objektov.
  8. Vsa določila za oblikovanje objektov veljajo tudi za gradnjo novih objektov na območju odstranjenih obstoječih objektov.
  9. Največje dovoljene višine stavb v posameznih ureditvenih enotah so razvidne iz spodnje tabele. V višino so vključene tudi tehnične etaže. Največjo dovoljeno višino stavb lahko presegajo le manjši volumni, kot so dimniki, antene, strelovodi in strojnice dvigala ter logotipi.

 

 

Ureditvena enota

Največja višina objektov

UE 1

+210,00 m.nm.v.

UE 2

+220,00 m.nm.v.

UE 3

+206,50 m.nm.v.

UE4

+205,00 m.nm.v.

UE 5

+197,00 m.nm.v.

UE 6

+202,00 m.nm.v.

UE 7

Ohranjanje obstoječih stavb kot objektov kulturne dediščine

UE 8

Novi objekti ne smejo presegati višin obstoječih objektov.

UE 9

Objekti niso dovoljeni.

 

     Za objekte, katerih višina bi bila 100 m nad referenčno točko letališča Prečna, oziroma nad 268,53 m.nm.v., je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije.

 

    člen

(Usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)

 

  1. Dopustna je odstranitev vseh obstoječih objektov ali njihovih delov. Dopustne so rekonstrukcije obstoječih objektov v okviru določil, ki veljajo za novogradnje.
  2. Na obstoječih objektih na območju OPPN so dopustna redna vzdrževalna dela.

 

    člen

(Ureditev zunanjih površin)

 

  1. Na obrobju tovarniškega območja se urejajo zelene površine oziroma pasovi grmovno drevesne vegetacije, ki služijo kot bariere med tovarno in okolico, še zlasti pa na stiku z naseljem Ločna. Na zahodnem robu območja, ob Andrijaničevi cesti, se izvedejo ureditve reliefa in zasaditve, ki bodo prispevale k poenotenemu izgledu in skladnemu videzu robnega območja tovarne, ki je hkrati tudi del območja mestne vpadnice.
  2. Pri vseh zunanjih ureditvah se zasadi okolju prilagojena, za vzdrževanje trpežna in odporna vegetacija grmovnih in drevesnih vrst in kvalitete, ki zagotavljajo poenoten in skladen videz zunanjih površin. Za zasaditev novih dreves se uporabljajo drevoredno vzgojene drevesne sadike. Na območju znotraj tovarne se uredijo zelene površine, zasajene z nižjo grmovno vegetacijo, na stičnih območjih pa se zasadi tudi višja drevesna vegetacija in živice. Pri zasaditvah se upošteva funkcionalnost objektov ter prometnih in manipulacijskih površin. Dopustne so ureditve opornih zidov, ki morajo biti na stičnih območjih, še posebej pa na stiku z javnim prostorom, oblikovani poenoteno in hkrati v skladu s  kvalitetnimi obstoječimi arhitekturnimi elementi v tem prostoru. Zgornji rob opornih zidov mora biti oblikovan zvezno.
  3. Posebna pozornost mora biti namenjena urejanju in vzdrževanju površin, ki mejijo na javni prostor. Objekti ob njih morajo biti orientirani tako, da so zadnje fasade objektov obrnjene stran. Odprte površine ob njih ne smejo biti namenjene skladiščenju, odlaganju materiala ali postavljanju nadstrešnic. Izjema so nadstrešnice za vhod v tovarniško območje. Na odprtih površinah ob Andrijaničevi in Šmarješki cesti se uredijo zasaditve kot ločnica med tovarniškimi objekti in cesto. Vzorec zasaditve se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu s predpisi.
  4. Na južnem robu območja nad reko Krko se na strmi brežini vzdržujejo, po potrebi pa tudi dodatno izvedejo utrditve brežine z zasaditvijo avtohtone grmovne in drevesne vegetacije.
  5. Na jugovzhodnem robu območja se na delu med poslovnimi stavbami in domačijo Mlakar zasadi, vzdržuje in po potrebi razširi pas drevesne in grmovne vegetacije, ki se prilagodi arhitekturnim objektom ter značaju, funkciji in pomenu tega območja. 
  6. Na stiku čistilne naprave s tovarniškim območjem in okoliško pozidavo se zasadi in vzdržuje drevesna in grmovna vegetacija kot ločilni pas med dvema različnima rabama prostora.
  7. V ureditveni enoti 9 (UE 9) med tovarno in stanovanjskimi objekti se ohranja in po potrebi dopolnjuje zeleni pas visoke vegetacije. Na severnem delu tega območja se na nivoju, nižjem od sedanjega, uredi ozelenjeno parkirišče za osebne avtomobile, in sicer 1 drevo z višino krošnje najmanj 2,5 m na 5 parkirnih mest.
  8. Na obstoječih parkirnih površinah se ohranja in po potrebi zamenja vegetacija z vrstami in kvaliteto, ki oblikuje poenoten in pravilen red vegetacije na teh površinah. Na novih parkirnih površinah se zasadijo drevesa, primerna za obcestne površine v gostoti najmanj 1 drevo na 5 parkirnih mest.
  9.  Celotno območje tovarne je ograjeno z ograjo. Kjer je to mogoče glede na varnost, se ob ograji zasadi vegetacija.
  10.  Na celotnem območju se urbana oprema oblikuje oblikovno poenoteno, pri čemer se smiselno upoštevajo tudi ureditve in urbana oprema na stičnih območjih. Na vstopnih točkah v tovarniško območje se lahko postavijo vertikalne oznake, katerih višine ne smejo presegati 8 m. 
  11. Zagotovi se redno vzdrževanje vseh odprtih površin in njihovih grajenih elementov ter zasaditev.

 

    člen

(Parcelacija)

 

  1. Gradbene parcele so prikazane na karti št.8. Znotraj gradbenih parcel  je možna naknadna delitev na manjše gradbene parcele, vendar tako, da je zagotovljena njihova funkcionalna smiselnost in zaokroženost. Sem sodi poleg izvedbe objektov, njihovih rekonstrukcij in dozidav tudi zagotovitev vseh potrebnih zunanjih funkcionalnih površin za obratovanje objektov. Nove gradbene parcele morajo biti direktno priključene na notranje cestno omrežje in ostalo notranje infrastrukturno omrežje. Oblikovanje novih gradbenih parcel ne sme imeti za posledico nastanek funkcionalno nesmiselnih gradbenih parcel.
  2. Zemljiške parcele se lahko delijo ali združujejo skladno z opredeljenimi gradbenimi parcelami. Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin ter kadar glede na samo gradnjo, zaradi tehnoloških razmer, ni mogoče gradbene parcele oblikovati skladno s prikazom na karti št.8, vendar mora biti le-to v projekti dokumentaciji posebej utemeljeno.
  3. Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebni za gradnjo javnih cest, poti in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.

 

 

 

 

 

 

4       Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

 

    člen

(Splošni pogoji za izvedbo infrastrukturne opreme v območju urejanja)

 

  1. Pri izvedbi posegov v prostor je treba zaradi izgradnje objektov in omrežij infrastrukture zagotoviti sprotno in končno sanacijo poškodb prostora ter izvedbo različnih vrst infrastrukture načrtovati sočasno.
  2. Za priključitev na posamezne infrastrukturne vode in naprave je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljavcev. Pred gradbenim posegom v varovalni pas infrastrukturnih objektov je potrebno pridobiti pogoje upravljavca posameznega voda. Smernice, podane k temu OPPN v okviru postopka njegove priprave, se smiselno upoštevajo v nadaljnjih fazah projektiranja.
  3. Za projektiranje in gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture ter priključevanje nanje, za katere prostorsko izvedbeni pogoji s tem odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka.

 

    člen

(Prometna infrastruktura)

 

  1. Urejanje prometne infrastrukture obsega navezavo območja OPPN na obstoječe zunanje cestno omrežje in ureditev notranje (interne) prometne mreže. Na obravnavanih cestah so urejeni obstoječi priključki oz. vhodi do obravnavanega območja. Interno cestno omrežje sestavljajo napajalni industrijski cesti, industrijske ceste ter požarne in dostopne ceste, ki omogočajo komunikacijo znotraj tovarniškega območja.
  2. Območje OPPN se na obstoječe cestno omrežje  priključuje preko dveh glavnih, enega sekundarnega ter štirih intervencijskih cestnih priključkov. Glavna dostopa sta Glavni in Severni vhod. Glavni vhod se nahaja ob Šmarješki cesti, na jugovzhodni strani območja OPPN. Severni vhod se nahaja ob Cesti 1-1, na severozahodni strani območja OPPN.
  3. V sklopu navezave območja OPPN na zunanje cestno omrežje, se znotraj območja OPPN nahaja tudi manjši del predvidene rekonstrukcije križišča Andrijaničeve ceste (G2-105/1511) in ulice Ločna (JP 799 255), Ceste 1-1 oziroma križišča »Krka«. Pretežni del ureditve križišča »Krka« sega izven območja OPPN.

 

    člen

(Rekonstrukcija križišča »Krka«)

 

  1. Na delu rekonstrukcije križišča, ki se nahaja znotraj območja OPPN, se uredijo vozni pasovi ter površine za pešce, vključno s podhodom.
  2. Predvidena projektna hitrost na Andrijaničevi cesti znaša 50 km/h (območje naselja).
  3. Na delu rekonstrukcije križišča, ki se nahaja izven območja OPPN,  se uredi:

-  razširitev vozišča zaradi umestitve voznih pasov,

- zahodni priključek križišča v smeri Kosove doline,

- par novih avtobusnih postajališč,

- ločene površine za pešce in kolesarje z navezavami na obstoječe,

- podhod za pešce in

- semaforizacija križišča ali dvopasovno krožno križišče s spiralnim potekom krožnega vozišča.

 

    člen

(Zunanje cestno omrežje)

 

  1. Zunanje cestno omrežje, ki obkroža območje obravnavanega OPPN, sestavljajo Andrijaničeva cesta (G2-105/1511) na zahodni strani, Šmarješka cesta (LG 299 262) na južni ter ulica Ločna (JP 799 255)  na severni strani.
  2. Andrijaničeva cesta se rekonstruira skladno s predvideno rekonstrukcijo križišča »Krka«.
  3. Na Šmarješki cesti se na območju križišča pri Glavnem vhodu s primernimi ukrepi zagotovi ustrezno prometno varnost pešcev in kolesarjev.

 

    člen

(Interno cestno omrežje)

 

  1. Cestno omrežje znotraj tovarniškega območja sestavljajo napajalni industrijski cesti, industrijske ceste ter požarne in dostopne ceste. Računska hitrost napajalnih industrijskih ter industrijskih cest je 30 km/h, požarnih in dostopnih pa 15 km/h.
  2. Interna dostopna pot ob jugozahodnem robu območja OPPN, ki zaposlenim in obiskovalcem služi kot dodatna cestna povezava med križiščem »Krka« (ulica Ločna) in parkiriščem v osrednjem delu UE-1, se rekonstruira oz. prestavi tako, da se na ulico Ločna priključuje  preko Severnega vhoda. Vertikalni in horizontalni potek trase se prilagodi predvidenim ureditvam.

 

    člen

(Mirujoči promet)

 

  1. Parkirne površine se nahajajo znotraj in zunaj ograjenega območja tovarne. Potrebno število parkirnih mest se določa v skladu z veljavnimi normativi, skladno s predvidenim številom zaposlenih in obiskovalcev ter predvideno pozidavo. Ob izgradnji novih objektov na območju obstoječih parkirišč se zagotovi ustrezno število parkirnih mest praviloma znotraj območja OPPN.
  2. Dodatna parkirna mesta je možno pridobiti z ureditvijo garažne hiše znotraj območja OPPN ali ureditvijo novih parkirnih površin na širšem območju izven OPPN.
  3. Parkine površine ob Šmarješki cesti se glede na obstoječe in predvidene potrebe izkazujejo za zadostne, jih bo pa treba sproti prilagajati potrebam in novim ureditvam.
  4. Za funkcionalno ovirane osebe se predvidi ustrezno število primerno urejenih parkirnih mest v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

 

    člen

(Peš-promet in kolesarski promet)

 

  1. Peš-dostopi do območja tovarne se ohranijo v obstoječem obsegu. V sklopu rekonstrukcije križišča Andrijaničeve ceste in ulice Ločna ter ob Šmarješki cesti se uredijo tudi površine za pešce in kolesarje z navezavami na obstoječe.
  2. Pod rekonstruiranim križiščem na Andrijaničevi cesti se uredi peš-podhod.
  3. Ohranjajo se dostopi do obrežja Krke. Dopustna so investicijska in vzdrževalna dela na dostopu do reke Krke ter ureditev pešpoti.
  4. Parkirna mesta za kolesarje se uredijo v bližini vhodov v tovarno, na lokacijah, kjer je stalen formalen ali vsaj neformalen nadzor in so nadkrita, osvetljena in urejena z varnimi privezi.
  5. Na območju površin za pešce se po potrebi uredijo tudi ustrezne talne oznake za orientacijo slepih in slabovidnih v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
  6. Vse površine, ki so namenjene pešcem, ter nivojski prehodi čez vozišče,  morajo biti brez grajenih in komunikacijskih ovir ter hkrati zagotavljati varno uporabo vsem funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi.

 

    člen

(Avtobusna postajališča)

 

Ohranijo se obstoječa avtobusna postajališča ob  Šmarješki cesti. Na Andrijaničevi cesti se v sklopu rekonstrukcije križišča Andrijaničeve ceste in ulice Ločna uredi par novih avtobusnih postajališč.

 

    člen

(Požarne poti in dostopne ceste)

 

Kot požarne poti so opredeljene vse ceste znotraj območja urejanja. Njihova označitev na terenu se izvede skladno s predpisi o varstvu pred požarom.

 

    člen

(Vodovod)

 

  1. Za oskrbo območja s pitno vodo se ohranja sedanji priključek na primarni cevovod AC 500 Družinska vas - Novo mesto. V območju urejanja se za ustrezno vodo-oskrbo obstoječih in predvidenih novih objektov izvede rekonstrukcija dotrajanih delov cevovoda in delov cevovoda s premajhnimi kapacitetami. Pitno vodo je dovoljeno uporabljati le za sanitarne namene. Nove priključitve objektov se izvede preko kontrolnih vodomernih jaškov.
  2. Tehnološko hladilno in požarno vodo se zajema iz reke Krke iz obstoječega zajetja. Tehnološko vodo se uporabi tudi za pripravo biološko iste in demineralizirane vode. Kapaciteta črpališča je 2x55 l/s, kar zadostuje za istočasno gašenje požara na dveh mestih.
  3. Zmanjšanje sedanje porabe pitne vode se izvaja tudi s tehnološkimi prijemi in nadomeščanjem pitne vode s tehnološko. Oskrba s tehnološko vodo se lahko zagotovi z izvedbo podzemnih ali površinskih zadrževalnikov padavinske vode.
  4. Obstoječi primarni vodovod PVC DN160, v južnem delu ZN ob Šmarješki cesti, se znotraj območja ZN prestavi in nadomesti z NL DN150 mm.
  5. V primeru rekonstrukcije vodovodnih priključkov se odjemna mesta na vodovodnem sistemu prestavijo izven ograje kompleksa Krka, d.d., pri čemer se lokacije določijo skupaj z upravljavcem. Nova odjemna mesta se opremijo z električnim priključkom. Podatki pretoka in tlaka vode v priključkih se preko UKV postaje vodijo v dispečerski center na Cikavi.
  6. Vzporedno z Andrijaničevo cesto poteka trasa predvidenega prenosnega vodovoda DN500, ki se na območju križišča priključka Tovarne zdravil Krka naveže na obstoječi prenosni vodovod. Zaradi predvidene rekonstrukcije križišča se lahko trasa predvidenega vodovoda prestavi tako, da bo le-ta potekal izven območja predvidenega cestišča.
  7. Za posege v varovali pas javnega vodovodnega omrežja je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda.

 

    člen

(Kanalizacija)

 

  1. Kanalizacija se ureja v ločenem sistemu. Vsi kanali in jaški morajo biti grajeni vodotesno.
  2. Komunalne odpadne vode se preko obstoječe kanalizacije odvajajo v industrijsko (interno) čistilno napravo.
  3. Odpadne tehnološke vode se pred izpustom v čistilno napravo v objektu predčiščenja odpadnih voda delno predčistijo do stopnje, ki jo zahteva delovanje čistilne naprave.
  4. Padavinske odpadne vode se preko obstoječih izpustov odvajajo v reko Krko. V padavinsko kanalizacijo se smejo spuščati zgolj hladilne vode in vode s streh in drugih odprtih površin ter padavinske vode s cest, parkirišč in platojev preko lovilcev olj in maščob. Morebitni dodatni izpusti v reko Krko ne smejo posegati v pretočni profil vodotoka. Oblikovani morajo biti v naklonu brežine z vgrajeno povratno zaklopko. Na območju izpustov je treba urediti protierozijsko zaščito struge vodotoka. Kota temena izpustov se izvede pod gladino najnižjega vodostaja reke Krke na območju izpusta.
  5. Sekundarno komunalno in padavinsko kanalizacijsko omrežje se rekonstruira in dogradi skladno s potrebami posameznih delov tovarne in proizvodnih obratov.
  6. Za posege v varovalni pas javnega kanalizacijskega omrežja je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije.

 

 

 

 

    člen

(Odstranjevanje odpadkov)

 

  1. Odpadki se na izvoru ločujejo v skladu zakonskimi zahtevami, odlagajo se v ustrezne kontejnerje na urejenih platojih za odpadke ali zbirajo v sortirnici odpadkov ter predajajo pogodbenim zbiralcem in odstranjevalcem odpadkov.
  2. Ločeno zbrane frakcije odpadne embalaže se zbira v namenskih kontejnerjih in se jih predaja zbiralcem in le-ti predelovalcem odpadkov. Ostale ločeno zbrane frakcije nenevarnih odpadkov se predaja pooblaščenim pogodbenim zbiralcem odpadkov.
  3. Nesortirane mešane odpadke in kombinirane materiale iz proizvodnje se predaja v nadaljnje ravnanje za odpadki na odlagališče CEROD.
  4. Organske odpadke se predaja pogodbenim predelovalcem v sušenje, kompostiranje ali druge postopke predelave.
  5. Trdne nevarne odpadke (odpadke iz proizvodnje, odpadna zdravila, odpadna olja, kemikalije …) se zbira ločeno v sortirnici odpadkov ter se jih preda pogodbenim zbiralcem in odstranjevalcem v sežig.
  6. Odpadna topila se zbira v rezervoarjih za odpadna topila v skladišču tekočin surovin. Pogodbeni zbiralec prevzema odpadna topila z avtocisterno in odvaža na odstranitev v sežig.

 

    člen

(Elektroenergetsko omrežje)

 

  1. Napajanje območja z električno energijo poteka preko dveh srednje-napetostnih izvodov iz RTP Bršljin. Na območju urejanja je urejeno podzemno srednje in nizko-napetostno omrežje.
  2. Za potrebe zanesljivejše oskrbe EEO Krka se izvedeta dva sistemsko ločena 20 kV dovoda iz RTP Ločna, ki se ju naveže na TP1 in TP9. Kapaciteta obeh dovodnih kablovodov znaša 15 MW.
  3. Skladno s povečanim odjemom električne energije je potrebno v fazi projektiranja in izvedbe objektov zagotoviti ustrezno transformacijo SN/NN in ustrezne prenosne zmogljivosti napajalnih kablovodov.
  4. Na območju rekonstrukcije Andrijaničeve ceste v obstoječem hodniku za pešce poteka elektrokabelska kanalizacija. Po rekonstrukciji se bo le-ta na območju rekonstruiranega dela ceste nahajala na območju vozišč, pri čemer so jaški locirani v sredini voznih pasov. Obstoječe jaške se prilagodi novim ureditvam (višina in nosilnost pokrovov). V sklopu rekonstrukcije ceste se rekonstruira in dogradi tudi cestna razsvetljava.
  5. Na celotnem območju OPPN je možno na strehe objektov, katerih tehnologija to dopušča, postaviti sisteme za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike ali toplote skladno z varstvenimi režimi. Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

 

    člen

(Plinovodno omrežje)

 

  1. Območje OPPN se delno nahaja znotraj varovalnega pasu merilno regulacijske postaje Novo mesto. Severozahodni vogal območja urejanja prečkata prenosna plinovoda P461 MRP Novo mesto – Straža, premera 250 mm, in P462 MRP Novo mesto – MP Kandija, premera 150 mm ter sekundarni plinovod mestnega plinovodnega omrežja, premera 160 mm. Območje urejanja v pretežnem delu severozahodnega roba prečka sekundarni plinovod mestnega plinovodnega omrežja, premera 160 mm.
  2. Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora varovalnem pasu magistralnega plinovoda M4, ki sega 65 m na vsako stran plinovoda in 65 m od ograje merilno regulacijske postaje, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.
  3. V cestnem telesu ceste 1-1 se predvidi mestni plinovod za smer Ločna-Makovec.
  4. Ob Andrijaničevi cesti poteka trasa predvidenega prenosnega plinovoda M5 Novo mesto – Trebnje – Vodice (Odlok o lokacijskem načrtu plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi Občino Novo mesto, Skupščinski Dolenjski list, št. 11/89 in 12/90). Predvideni plinovod prečka Andrijaničevo cesto ob križišču priključka Tovarne zdravil Krka. Območje križišča se rekonstruira.
  5. Vzporedno s predvidenim prenosnim plinovodom se na območju urejanja načrtuje tudi distribucijski plinovod MRP Novo mesto – Dolenja vas (Istrabenz plini, d.o.o.).
  6. Predvidena rekonstrukcija Andrijaničeve ceste bo posegala na katodno zaščito merilno regulacijske postaje ter trase obstoječih plinovodov P461 MRP Novo mesto – Straža premera 250 mm, P462 MRP Novo mesto – MP Kandija, premera 150 mm in sekundarni plinovod mestnega plinovodnega omrežja, premera 160 mm. Zaščita plinovodov ter katodne zaščite na območju urejanja se izvede v skladu s tehničnimi zahtevami upravljavcev Plinovodi, d.o.o., in Istrabenz Plini, d.o.o.
  7. Posegi v varovalnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina se izvajajo v skladu predpisi o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov.
  8. Posegi v varovalnem pasu distribucijskega sistema zemeljskega plina se izvajajo v skladu predpisi o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 bar.

 

    člen

(Ogrevanje)

 

Toplotna energija za potrebe tehnoloških procesov, za ogrevanje in sanitarno vodo se proizvaja v kotlovnici za proizvodnjo pare.

 

    člen

Cestna razsvetljava)

 

  1. Cestna razsvetljava se dopolnjuje v skladu z gradnjo novih prometnih, manipulativnih in parkirnih površin.
  2. Svetilke in drogovi naj bodo tipizirani in prilagojeni že izvedenim na območju urejanja, osvetlitev se uredi v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

 

    člen

(Energetski most)

 

Za povezavo objektov severno od Šmarješke ceste z objekti južno od Šmarješke ceste je za potrebe energetike možno zgraditi energetski most nad Šmarješko cesto ob glavnem vhodu v tovarno.

 

    člen

(Telekomunikacijski vodi)

 

  1. Na območju OPPN je urejeno distribucijsko in prenosno telekomunikacijsko omrežje, ki je v upravljanju različnih upravljavcev. Obstoječe kabelsko kanalizacijo se ohrani, za potrebe novogradenj se izvedejo novi razvodi v kabelski kanalizaciji in energetskem mostu. Za oskrbo novo predvidenih objektov z novimi telekomunikacijskimi priključki se predvidi dograditev interne TK kabelske kanalizacije in notranjih TK instalacij.
  2. Na območju rekonstrukcije Andrijaničeve ceste poteka v obstoječem hodniku za pešce telekomunikacijska kanalizacija. Po rekonstrukciji se bo le-ta na območju rekonstruiranega dela ceste nahajala na območju vozišča. Obstoječe jaške se prilagodi novim ureditvam (višina in nosilnost pokrovov). Obstoječi komunikacijski vod, ki poteka ob sedanji brežini ceste, se zaradi prestavitve le-te prestavi ob predvideno brežino.

 

 

 

5       Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine, narave, varovanje okolja in naravnih virov

 

    člen

(Varstvo kulturne dediščine)

 

  1. Na območju urejanja se nahaja enota registrirane kulturne dediščine Novo mesto - Domačija Pie in Pina Mlakarja (EŠD 10070).
  2. Hiša Pie in Pina Mlakarja se ohranja kot kompleks skupaj z vrtom in vsemi gospodarskimi poslopji ter ohranjeno opremo in predmeti. Kompleks domačije se nameni predvsem študijskim namenom in predstavitvi dela Pie in Pina Mlakarja. V kombinaciji s primarno dejavnostjo se lahko prostore v hiši ali v gospodarskem poslopju nameni občasnim razstavam, tudi v povezavi s tovarno Krka. Med območje upravne stavbe in kompleksom se vzdržuje in po potrebi širi zeleni pas vegetacije.
  3. Na kompleksu se zagotovi primerno upravljanje spomenika, kar obsega predvsem vodenje in organiziranje vzdrževanja, uporabe, dostopnosti, predstavitve javnosti in spremljanje stanja. Spomenik je, glede na zmožnosti lastnika, dostopen javnosti.

 

    člen

(Ohranjanje narave)

 

  1. Predvidene ureditve, oziroma območje OPPN sega na Posebno ohranitveno območje - območje Natura 2000 Krka s pritoki (513000338), naravna vrednota Krka (evid. št. 128) in ekološko pomembno območje Krka - reka (ID 65100). Območje ohranjanja narave znotraj meje OPPN na terenu obsega strmo brežino reke z obrežno zarastjo neposredno pod objekti upravne stavbe in parkirne hiše tovarne Krka ter manjši poplavni travnik tik ob reki, delno pa so v to območje umeščeni tudi obstoječi objekti Centralne čistilne naprave.
  2. Predvidene ureditve in njihov daljinski vpliv ne posegajo na območje ohranjanja narave, čeprav jih meja OPPN delno zajema, zato ukrepi za ohranjanje narave niso potrebni.

 

    člen

(Varstvo okolja)

 

(1) Pri izvajanju vseh dejavnosti ter pri varstvu okolja se upošteva veljavna zakonodaja s podzakonskimi akti. Povzročitelj onesnaževanja mora izvesti ukrepe, potrebne za preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja, tako da emisije v okolje ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti.

(2) Povzročitelj obremenitve mora pri svojem ravnanju upoštevati vsa pravila, ki so potrebna za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Morebitne emisije v okolje je potrebno sanirati pri samem izvoru.

(3) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin ter pri postavitvi svetlobnih napisov se upoštevajo ukrepi za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

 

    člen

(Varstvo pred hrupom)

 

  1. V skladu s predpisi s področja varstva pred hrupom ter v skladu z OPN MONM so območja proizvodnih dejavnosti razvrščena v IV. območja varstva pred hrupom. Objekte je potrebno načrtovati in izvesti tako, da ne bodo presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju skladno z veljavnimi predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Kadar gre za napravo ali obrat, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega, mora investitor za takšno napravo pridobiti spremembo veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja, ki vključuje tudi pogoje obratovanja v zvezi z varstvom okolja pred hrupom. V primeru ugotovljene povečane obremenitve okolja s hrupom zaradi proizvodne dejavnosti znotraj podjetja je treba izvesti ukrepe, ki bodo zagotovili zmanjšanje obremenitve okolja na zakonsko predpisano raven.
  2. Omilitveni ukrepi varstva pred hrupom, ki se izvajajo v času gradnje:
  • zavezanec za izvajanje ukrepov med gradnjo je izvajalec gradbenih del;
  • gradbeni stroji in delovne naprave, ki se uporabljajo na prostem, morajo biti izdelani skladno s predpisi, ki urejajo področje emisijskih norm za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem;
  • v primeru ugotovljene povečane obremenitve s hrupom se emisija hrupa gradbenih strojev prilagodi do stopnje, da obremenitev s hrupom v bližnjem stanovanjskem okolju ni prekomerna, po potrebi se izvedejo tudi začasne polne gradbiščne ograje;
  • upoštevati je treba časovne omejitve gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori na dnevni čas med 6. in 18. uro in na delavnike.

 

    člen

(Varstvo zraka)

 

Zrak, ki se spušča v ozračje, ne sme presegati dovoljenih koncentracij, določenih v veljavnih predpisih o emisijah snovi v zrak. Dejavnosti, ki bi na obravnavanem območju lahko povzročale večje onesnaženje zraka od predpisanega, niso dovoljene.

 

    člen

(Varstvo plodne zemlje)

 

Plodno zemljo je pred izvedbo novih posegov potrebno deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (zelenice ipd.) oziroma se ga ustrezno deponira.

 

    člen

(Varstvo tal in podzemnih voda)

 

  1. Komunalne odpadne vode se preko obstoječe kanalizacije odvajajo v industrijsko (interno) čistilno napravo. Padavinske odpadne vode se preko obstoječih izpustov odvajajo v reko Krko. V padavinsko kanalizacijo se smejo spuščati zgolj hladilne vode in vode s streh in drugih odprtih površin ter padavinske vode s cest, parkirišč in platojev preko lovilcev olj in maščob.
  2. Tla pod delovnimi stroji morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev direktno v tla (podtalnico). Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) mora biti v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.

 

    člen

(Varstvo voda)

 

  1. Onesnažene padavinske vode s parkirišč in utrjenih povoznih površin je treba predhodno očistiti na standardiziranem(ih) lovilcu(ih) olj (SIST EN 858-2). Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo voda, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti skladna s predpisom o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
  2. Iztočni objekti za izpust padavinske vode v reko Krko se detajlno projektno obdelajo in ne  segajo v pretočni profil vodotoka. Oblikovani so v naklonu brežine z vgrajeno povratno zaklopko. V območju izpustov se predvidi ustrezno protierozijsko zaščito struge vodotoka tako po obsegu kot tudi po načinu.
  3. Viški izkopanega materiala se začasno lahko odlagajo na teren znotraj območja objektov. Deponije ne zasipavajo struge in poplavnega prostora ob Krki. Na njih se uredi odtok padavinskih voda in  zaščita pred erozijo in odplavljanjem materiala.

 

6       Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

 

    člen

(Varstvo pred požarom)

 

  1.  Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe podrobnega načrta ne sme poslabšati.
  2. Požarno varstvo vseh objektov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
  3. Objekti v okviru območja urejanja tega prostorskega akta se morajo zgraditi tako, da upoštevajo potrebne odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve. Če so odmiki manjši, se zagotovijo drugi protipožarni ukrepi (npr. protipožarno zasnovane vmesne fasade). Pri tem se upošteva veljavna zakonodaja s področja požarne varnosti v stavbah.
  4. Med gradnjo in uporabo se zagotovi nemotene dostope za interventna vozila in za varen umik ljudi in premoženja. Preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena.
  5. Cestni sistem omogoča neposreden dostop do objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce, zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
  6. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. V elaboratih se opredelijo dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na obravnavanem območju, možnost širjenja požara na sosednja poselitvena območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja.

 

    člen

(Ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

 

  1. Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
  2. Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
  3. Območje urejanja leži zunaj območja poplavnosti in visoke podtalnice ter plazovitosti terena, zato dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri gradnji objektov in ostalih ureditev niso potrebni. Območje urejanja delno leži na območju erozivnosti, zato bodo izvedeni običajni zaščitni ukrepi.
  4. Pred gradnjo je potrebno preveriti stabilnost tal zaradi temeljenja. Pri projektiranju objektov je treba predhodno prido­biti geomehansko in geotehnično poročilo o stabilnosti terena ter skladno s temi izhodišči predvideti morebiti potrebne zaščitne ukrepe pri gradnji objektov in ureditvi brežin.
  5. V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
  6. Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercalli-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju (projektni pospešek tal je 0,175 g).

 

 

 

 

 

 

7       Faznost izvedbe prostorske ureditve

 

    člen

(Faznost)

 

  1. Gradnje, načrtovane s tem OPPN, se lahko izvajajo v fazah. Faznost izvajanja je odvisna od potreb investitorja in v skladu s tehnološkimi omejitvami, pri čemer pa je treba zagotoviti, da bodo posamezne faze zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve. V sklopu zaključenih funkcionalnih celot mora biti sočasno zagotovljena tudi ureditev vse potrebne infrastrukture.
  2. Po končanju gradbenih del v sklopu posameznih funkcionalnih celot je treba sanirati začasne površine deponij materiala ter zaključiti zunanje ureditve z ustreznimi poravnavami, oblikovanjem brežin, zatravitvami in zasaditvami.

 

8       Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovnih in tehničnih rešitev

 

    člen

(Dopustna odstopanja)

 

  1. Pri realizaciji OPPN so dopustna manjša odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s funkcionalnega ali okoljevarstvenega vidika, kar se dodatno utemelji v projektni dokumentaciji.  Odstopanje od najvišje dopustne kote streh navzgor je dopustno za največ 1 m. Največjo dovoljeno višino stavb lahko presegajo le manjši volumni kot so dimniki, antene, strelovodi in strojnice dvigal ter logotipi.
  2. Pri gradnji ali prenovi komunalne infrastrukture in cestnega omrežja so dopustna odstopanja, če se pri izdelavi projektne dokumentacije ali gradnji sami zaradi prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških ali drugih razmer ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično, ekonomsko ali okoljsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oziroma predvidenega stanja.
  3. Odstopanja od pogojev, določenih v tem odloku v poglavju 4 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, so dopustna, če so utemeljena zaradi napredka tehnike, spremenjenih predpisov ali tehničnih smernic za projektiranje infrastrukturnih objektov in naprav, če tako utemeljena odstopanja niso v neskladju z ostalimi določili tega odloka.
  4. Če so potrebne spremembe pri urejanju vodov in objektov gospodarske javne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in mnenji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostorov v postopku sprejemanja tega OPPN, je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih soglasodajalcev.
  5. Zaradi specifičnih tehnoloških zahtev posameznih dejavnosti so dovoljena so tudi druga manjša odstopanja od predvidenih ureditev. Odstopanja od funkcionalnih, oblikovnih in tehničnih rešitev ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja,  načrtovanih programov, ne smejo poslabšati delovnih  razmer na območju tega OPPN oziroma na sosednjih bivalnih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati soglasodajalci in organizacije delovnih področij, h katerim spadajo ta odstopanja.

 

 

III. GRAFIČNI DEL OPPN

 

    člen

(Vsebina grafičnega dela)

 

  1. Grafični del OPPN vsebuje:
  1. Izsek iz občinskega prostorskega načrta MONM s prikazom namenske rabe prostora in območja urejanja (1:5000)
  2. Izsek iz občinskega prostorskega načrta MONM s prikazom gospodarske javne infrastrukture in območja urejanja (1:5000)
  3. Prikaz območja OPPN na DKN (1:2000)
  4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji (1:5000)
  5. Ureditvena situacija (1:2000)
  6. Gospodarska javna infrastruktura (1:5000)
  7. Značilni prerezi območja (1:2000)
  8. Načrt parcelacije (1:2000)
  9. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine (1:2000)
  10. Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred nesrečami (1:2000)

 

 

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

    člen

(Začasna namembnost zemljišč)

 

Do izgradnje posameznih objektov in drugih ureditev se zemljišča  lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

 

    člen

(Prenehanje veljavnosti)

 

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu Tovarna zdravil Krka Novo mesto (Uradni list RS, št. 78/94, 21/97, 3/00, 54/03 in 125/08).

 

    člen

(Hramba OPPN)

 

OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Mestne občine Novo mesto in na sedežu Upravne enote Novo mesto. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.

 

    člen

(Začetek veljavnosti)

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Dolenjskem uradnem listu.

 

 

 

Št. 350-8/2015

Novo mesto, dne 17. 2. 2017                                                                Župan

Mestne občine Novo mesto

mag. Gregor Macedoni l.r.

nazaj