vodilna slika

Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

900-19/2020 – 314 Svetniško vprašanje: Neresnične, žaljive ter pravno nevzdržne trditve Mestne občine Novo mesto o treh članih Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto v odgovoru na tožbo pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije


Datum: 17. 12. 2020
Urad: Urad za družbene dejavnosti
Svetniška skupina: Solidarnost
Svetnik: Uroš Lubej

Pobuda

Spoštovani g. župan,

skladno z določili Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto vam postavljam naslednje vprašanje:  

V korespondenci med vami in tremi člani občinskega sveta ste (vsaj posredno) potrdili, da je Mestna občina Novo mesto v vlogi, s katero je odgovorila na tožbo g. Dušana Hočevarja v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri imenovanju direktorja Zavoda Novo mesto, navedla neresnične trditve v zvezi s tremi svetniki, g. Davidom Štefanom, g. Alojzom Kobetom in spodaj podpisanim.

Kot smo bili seznanjeni s strani g. Alojza Kobeta je v vlogi Mestna občina Novo mesto zapisala, neresnično trditev, da omenjeni trije člani občinskega sveta »vedno a priori glasujemo proti predlogom Komisije in na občinskem svetu MONM.« Za to si Mestna občina Novo mesto »težko predstavlja, da bi bile predlagane priče verodostojen in kredibilen dokazni predlog«.

Mestna občina Novo mesto je s to vlogo pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, pred sodnikom Juretom Likarjem izrekla očitno in zelo lahko preverljivo neresnico. Omenjeni trije člani občinskega sveta le izjemoma oziroma vsaj ne zelo pogosto glasujemo proti predlogom Komisije (katere člani smo). Prav tako je prej redkost kot pravilo, da bi glasovali proti kateremu koli drugemu predlogu, ki pride na Občinski svet. Seveda je to ne samo neresnično, ampak je tudi žaljivo do treh članov občinskega sveta, saj jih pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije prikazuje kot nenačelne člane opozicije, s tem, da o njih trdi, da se ne glede na vsebino posameznih predlogov, a priori in vedno nasprotujejo predlogom Komisije in župana. S tem jih kaže ne samo v napačni luči, ampak jih tudi žaljivo okarakterizira. 

Da je to neresnica, veste tako vi, g. župan, kot tudi vodstvo občinske uprave. Prav tako ve to tudi občinska odvetnica, ki je bila pred tem vodja oddelka za družbene dejavnosti, prisotna na sejah občinskega sveta.

Prav tako je zapis v vlogi problematičen, ker označuje tri člane občinskega sveta za neverodostojne in nekredibilne dokazne predloge, ne glede na to, s kakšno argumentacijo se ta trditev utemeljuje. Mestna občina Novo mesto je torej s svojo vlogo sodni veji oblasti oziroma sodniku zavestno izrekala neresnice. Pri izrekanju teh neresnic se je hkrati žaljivo opredeljevala do članov zakonodajne veje oblasti kot do neverodostojnih in nekredibilnih dokaznih predlogih. Ob tem se je, mimogrede, poslužila tudi argumentacije, ki je problematična z vidika pravne stroke – četudi bi omenjeni člani občinskega sveta dejansko apriori glasovali proti vsem predlogom Komisije in na občinskem svetu, nas to nikakor ne naredi za neverodostojne priče pred katerim koli sodiščem.

Zato vas, sprašujem, g župan:

• Kdo je avtor oziroma kdo vse je bil vključen v pisanje pripravljalne vloge Upravnemu sodišču Republike Slovenije, v katerem se izrekajo neresnične navedbe in se na žaljiv in pravno nevzdržen način dvomi o verodostojnosti in kredibilnosti treh članov Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto?

• Ali je direktorica Občinske uprave Mestne občine Novo mesto vedela in potrdila vsebino te pripravljalne vloge?

• Ali ste vi, g. župan, vedeli in/ali potrdili vsebino te pripravljalne vloge?

• Ali, kdo in kako bo prevzel odgovornost za tovrstno neresnično, žaljivo in pravno nevzdržno  izrekanje pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije?

• Ali boste Upravnemu sodišču Republike Slovenije, sodniku Juretu Leparju, posredovali vlogo, v katerem boste umaknili neresnične navedbe in se opravičili sodišču zaradi izrekanja neresničnih navedb? 

• Ali je tovrstno neresnično, žaljivo in pravno nevzdržno izrekanje Mestne občine Novo mesto pred sodišči izjema ali pravilo? Je Mestna občina Novo mesto kredibilna in verodostojna priča, tožnica ali tožena stranka v odnosu do sodne veje oblasti?

• Ker, g. župan, sam ocenjujem tovrsten zapis kot odraz vašega pogosto žaljivega in funkciji neprimernega in tudi poslovniško neustreznega komuniciranja s člani občinskega sveta, ki se ga poslužujete na sejah občinskega sveta – s tem da skačete v besedo, naše besede pogosto označujete kot »laž«, povzdigujete glas - me zanima, kdaj boste dvignili nivo politične kulture in javnega komuniciranja ter začeli spoštovani poslovnik, katerega varuh ste, in s tem postavili ustrezen zgled svojim sodelavcem v občinski upravi?  

Odgovor

Pred Upravnim sodiščem v Ljubljani teče postopek v zvezi z izbiro kandidata za direktorja javnega zavoda. Ker postopek še ni zaključen, konkretnih podatkov o njem ne moremo dajati. Zaradi splošnega razumevanja teka sodnih postopkov pa v nadaljevanju podajamo naslednja pojasnila:

 

V sodnem postopku mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen Zakona o pravdnem postopku). To pomeni, da mora stranka na navedbe in dokazne predloga nasprotnika odgovoriti in se do njih opredeliti. Če izvedbi predlaganega dokaza nasprotuje, mora navesti, zakaj ne želi, da se izvede. Na podlagi uspeha dokazovanja namreč sodišče razsodi, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ali ne. Vendar pa sodišče v vsakem konkretnem primeru (in ne za morebitne vse sodne postopke) samo presodi, ali bo predlagani dokaz, npr. zaslišanje priče, izvedlo ali ne (213. člen Zakona o pravdnem postopku), in to z vidika, ali je pomemben za ugotovitev odločilnih dejstev. Če ena stranka nasprotuje predlaganemu dokazu, gre za njeno oceno o dokaznem predlogu kot takem (torej, ali je predlagani dokaz primerno sredstvo za dokazovanje utemeljenosti tožbenega zahtevka ali ne; v konkretnem primeru, ali je zaslišanje predlagane priče primeren dokaz za dokazovanje pravilnosti postopka v zvezi z izbiro kandidata za direktorja) in ne za oceno o posamezni osebi. Priča kot oseba mora namreč vedno govoriti resnico, na kar jo sodnik pri zaslišanju še izrecno opozori (238. člen Zakona o pravdnem postopku), zato tu vprašanja o kredibilnosti in verodostojnosti ni.

 

Dejstvo pa je, da je po splošnem pojmovanju opozicija v politiki tisti del strank, ki nasprotuje vladajoči koaliciji, in je zato uporaba besedne zveze a priori nasprotovanje na mestu in se ne nanaša na osebno raven, kot je očitno napačno razumljeno in prikazano.

 

Naj pa na tem mestu opozorimo na besedne zveze, ki jih je zoper MONM in njene predstavnike uporabila zagovornica nasprotne stranke in so po naši oceni dejansko neprimerne; in sicer o preferiranem kandidatu; o tem, da imajo nekateri člani sveta zavoda celo konflikt interesov, saj so odvisni od zavoda zaradi sklenjenih pogodb z zavodom in s tem povezanim glasovanjem; da so bili s podpisi pod pritiskom; o nezakoniti »izločitvi« tožnika, itd.; saj gre za neizkazane, predvsem pa neresnične očitke.

 

Opredelitve do navedb in dokaznih predlogov, ki jih je v predmetnem postopku uporabila MONM, niso nič neobičajnega ter zgolj na pravni in ne osebni ravni. Nasprotna stranka (v konkretnem primeru tožnik) lahko izpodbijanju dokazov nasprotuje in izkazuje nasprotno. Zaradi morebitnega napačnega razumevanja in ker gre v takšnih primerih zgolj za običajno obrambo (ne pa za morebitno osebno polemiziranje), se pisanja iz sodnih postopkov ne bi smela uporabljati za druge namene, saj se tičejo samo konkretnega sodnega postopka.

V konkretni zadevi je tako šlo le za obrambo in nasprotovanje predlaganim dokaznim predlogom, ki pa jih je kot takšne potrebno razumeti v luči celotnega postopka. 

Pripravila:

dr. Jana BOLTA SAJE,

občinska odvetnica

                                                                                                dr. Vida ČADONIČ ŠPELIČ,

                                                                                                              direktorica

 

Nazaj na seznam