Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Bučna vas – zahod/1

datum: 16. 03. 2022

Dolenjski uradni list 9 - 2022.

Na podlagi 119. člena v povezavi s petim odstavkom 117. člena in drugo alinejo 282. člena ter drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in na podlagi 15. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 14/19 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 26. redni seji dne 10. 3. 2022 sprejel

ODLOK

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Bučna vas – zahod/1

1. člen

(podlaga za OPPN)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10-teh.popr., 76/10-teh.popr., 77/10-DPN, 26/11-obv.razl., 4/12-teh.popr., 87/12-DPN, 102/12-DPN, 44/13-teh.popr., 83/13-obv.razl., 18/14, 46/14-teh.popr., 16/15 in Dolenjski uradni list, št. 12/15, 15/17-obv.razl., 13/18, 13/18-obv.razl., 15/18, 16/18, 6/19-LP 1103 in 12/21-LP 2177; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Bučna vas – zahod/1 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 1634.

2. člen

(sprememba podrobnejše namenske rabe prostora PNRP

in prostorsko izvedbenih pogojev OPN)

Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju urejanja spremeni podrobnejša namenska raba prostora iz CD - območja centralnih dejavnosti v SSo - urbana stanovanjska pozidava raznolike tipologije in dopolnijo podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji OPN, in sicer tako, da se v 123. členu, v tabeli pod vrstico EUP NM/6-OPPN-j, v stolpcu Posebni PIP in druga določila, besedilo dopolni tako, da se doda naslednje besedilo: »Na območju SSo – urbana stanovanjska pozidava raznolike tipologije se vzhodno od Ljubljanske ceste - regionalne cesta R3-651, odsek 0252 priključek Novo mesto zahod-Novo mesto (Bučna vas) na prostih stavbnih zemljiščih v severnem delu EUP NM/6-OPPN-j, ki na dan uveljavitve OPPN še niso uporabljena za gradnjo, dopusti gradnja in oblikovanje gradbenih parcel za stanovanjske stavbe.«.

3. člen

(vsebina in oblika OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.

(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.

(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je določena v III. poglavju tega odloka.

4. člen

(spremljajoče gradivo OPPN)

(1) Spremljajoča gradiva OPPN so:

1. Izvleček iz OPN
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage
4. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. Povzetek za javnost

(2) Spremljajoča gradiva OPPN so sestavine vezane mape OPPN razen Strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so shranjene v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Mestne občine Novo mesto.

5. člen

(pomen izrazov)

(1) Območje urejanja: zaokroženo območje, ki zajema območje OPPN.

(2) Ureditvena enota/podenota: sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.

(3) Gradbena parcela: zemljišče namenjeno gradnji, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

(4) Vrstna hiša: stanovanjska stavba, v kateri je eno stanovanje, ki ima svojo streho nad primarnim delom in ločeno streho nad sekundarnim delom ter lasten vhod iz pritličja. Zgrajena je v nizu štirih zaporednih hiš.

(5) Dvojček: prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve enostanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni gradbeni parceli ter ločena vhoda. Posamezno hišo sestavlja primarni in sekundarni del, pokrita z ločenimi strehami.

(6) Gradbena linija je razvidna iz grafičnega načrta 7 – Načrt parcelacije in predstavlja črto, katero v smeri javnega prostora stanovanjske stavbe ne smejo presegati. V UE A3 mora biti stanovanjska stavba ob tej črti umeščena s celotnim najbolj izpostavljenim robom in daljšo stranico. Postavitev ob gradbeno linijo ne velja za kletno etažo v UE A3, ki lahko odstopa od te črte. V primeru dvojčkov, na gradbenih parcelah A1-9 do A1-12, se na gradbeno linijo s svojim najbolj izpostavljenim delom primarnega dela umesti najmanj eno od obeh enostanovanjskih hiš, pri čemer se druga stanovanjska hiša zamakne v notranjost gradbene parcele.

(7) Objekt GJI je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.

6. člen

Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

• MONM – Mestna občina Novo mesto,
• UE         – ureditvena enota/podenota,
• TP          – transformatorska postaja,
• EKK       – elektrokabelska kanalizacija,
• GJI        – gospodarska javna infrastruktura.

7. člen

(koncept urejanja prostora)

(1) Območje urejanja z OPPN je namenjeno bivanju z možnostjo opravljanja spremljajočih dejavnosti.

(2) Predvidena je gradnja stanovanjskih stavb različnih tipologij, ureditev zazelenjenih površin z igrali ter večnamenske poti. Zgradi se tudi vsa potrebna prometna in komunalno – energetska infrastruktura, ki je potrebna za funkcioniranje območja urejanja.

(3) Podlaga za pripravo OPPN so Strokovne podlage za pripravo OPPN Bučna vas – zahod/1 (del EUP NM/6-OPPN-j) (izdelovalec: GPI d.o.o., Ljubljanska cesta 26, Novo mesto, november 2020) in idejna zasnova Naselje Bučna vas (IDZ, izdelal: Projektant d.o.o., št. proj. 2021-10, Škofljica, april 202). Izdelan je tudi Elaborat ekonomike za občinski podrobni prostorski načrt Bučna vas – zahod/1 (izdelal: Espri d.o.o., Novo mesto, maj 2021).

8. člen

(obseg in meja območja urejanja)

(1) Lokacija se nahaja na severnem delu območja Novega mesta in v severnem delu enote urejanja prostora EUP NM/6-OPPN-j (OPPN Bučna vas – zahod), ki jo v naravi predstavljajo pretežno kmetijske površine. Vzhodno od nje se nahaja Ljubljanska cesta, kategorizirana kot regionalna cesta R3-651, odsek 0252 priključek Novo mesto zahod-Novo mesto (Bučna vas) (v nadaljnjem besedilu: regionalna cesta), v bližini pa je severno od predmetne lokacije tudi avtocestni priključek Novo mesto – zahod.

(2) Velikost obravnavanega območja je približno 94 arov in obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami, ki so grafično določena na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel: 133/1, 133/2, 133/3, 133/4, 133/5, 134/4, 134/5, 134/6, 134/7, 134/8, 134/9, 134/10, 134/11, 134/12, 135/1, 135/2, 194/1, 194/2, 194/3, 194/4, 194/5, 195/1, 197/1, 197/2, 197/4, 197/5, 1135/18, 1139, vse k. o. 1454-Daljnji Vrh.

(3) Meja območja urejanja po zahodni strani poteka po robu kmetijskih zemljišč vse do severa, kjer se zalomi in proti jugu poteka po zahodnem robu parcel z obstoječo pozidavo vse do Ljubljanske ceste, se nato spet zalomi in poteka proti zahodu po severnem robu pozidane parcele. V nadaljevanju na jugu meja poteka po robu kmetijskih površin in se na jugozahodu naveže nazaj na izhodiščno točko.

(4) Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 3 – DKN s prikazom območja urejanja.

9. člen

(posegi izven območja urejanja)

Zaradi izvedbe navezav na GJI in grajeno javno dobro bodo predvidoma potrebni posegi izven območja urejanja. Prikazani so na grafičnem načrtu 10 – Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, in sicer:

-    ureditev priključka ceste C1 z Ljubljansko cesto (za urejanje brežin na sosednja zemljišča ter za izvedbo prometnih ukrepov za zmanjšanje hitrosti na Ljubljanski cesti);

-    priključek na obstoječo kanalizacijo komunalnih odpadnih in padavinskih voda ob Ljubljanski cesti;

-    priključek na obstoječo transformatorsko postajo TP Župnca 2004 v naselju Župnca, jugovzhodno od območja urejanja;

-    navezava na obstoječo poljsko pot, ki poteka na zahodni strani območja urejanja in se na severu in jugu navezuje na obstoječo nekategorizirano pot.

10. člen

(ureditvene enote in podenote)

Območje urejanja je razdeljeno na:

• UE A – območje stanovanj (UE A1 – dvojčki, UE A2 – vrstne hiše, UE A3 – samostojne hiše);
• UE B – območje zelenih površin (otroška igrala);
• UE C – območje prometnih površin (UE C1 – cesta C1, UE C2 - cesta C2, UE C3 – večnamenska pot).

2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove.

(2) V času izvajanja gradbenih del se zagotovi varen promet in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov na območju urejanja in tudi izven njega. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.

(3) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določbami OPN.

(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.

(5) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.

(6) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, gorivo iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.

2.2 Rešitev načrtovanih objektov in površin

12. člen

(vrste gradenj in objektov)

(1) V območju urejanja je v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) in izdano Tehnično smernico TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov dovoljeno graditi naslednje nove stavbe, gradbene inženirske objekte in druge gradbene posege:

• Stavbe:

11100    -    Enostanovanjske stavbe (le kot manj zahtevne samostojne hiše, dvojčki ali vrstne hiše v UE A)

12420    -    Garažne stavbe (garaže, lope za parkiranje koles in pokrita parkirišča kot enostavni in nezahtevni objekti le v UE A3)

12520    -    Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (skladiščne stavbe (drvarnica, lopa za shranjevanje različnih predmetov in nadstrešek, ki pokriva skladiščno površino) kot enostavni objekti in kot nezahtevni objekti (velikosti največ 50 m2) le v UE A3, rezervoarji za vodo/plin kot enostavni objekti v UE A, nadstrešek kot enostavni objekt pa tudi v UE C nad ekološkim otokom

12711    -    Stavbe za rastlinsko pridelavo (zimski vrtovi kot rastlinjaki za vrtnine in okrasne rastline ali kot zunanji pokriti dnevni prostori - kot enostavni objekti le v UE A3)

12712    -    Stavbe za rejo živali (pesjaki kot enostavni objekti v UE A)

12740    -    Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (nadstrešnice kot pripadajoči objekti h glavnemu objektu brez opredeljenega namena kot enostavni in nezahtevni objekti le v UE A3)

• Gradbeni inženirski objekti:

21112    -    Regionalne ceste (površine za pešce in kolesarje v cestišču kot nezahtevni objekti ter prometna signalizacija in oprema kot enostavni objekti, in sicer le na priključku ceste C1 z regionalno cesto)

21121    -    Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (ceste, ulice in poti kot manj zahtevni objekti, površine za pešce in kolesarje v cestišču kot nezahtevni objekti, prometna signalizacija in prometna oprema kot enostavni objekti v UE C ter pešpoti in kolesarske poti kot enostavni in nezahtevni objekti v UE B in UE C)

21520    -   Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti (vkopani zadrževalniki kot enostavni in nezahtevni objekti)

22210    -   Lokalni (distribucijski) plinovodi (kot nezahtevni objekti)

22221    -   Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo (kot nezahtevni in manj zahtevni objekti)

22231    -   Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija) - kot nezahtevni in manj zahtevni objekti

22241    -   Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi (kot enostavni in nezahtevni objekti)

22242    -   Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja (kot enostavni in nezahtevni objekti)

24122         Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (bazeni za kopanje kot enostavni objekti le v UE A3, otroško igrišče z igrali kot enostaven in nezahteven objekt v UE B)

24205    -    Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje kot enostavni objekti in oporni zidovi kot enostavni in nezahtevni objekti)

• Drugi gradbeni posegi:

31110    -    Nasipi

31120    -    Izkopi in odkopi

31130    -    Utrjene površine (kot enostavni in nezahtevni objekti v UE A)

31140    -    Utrjene brežine (armirane brežine in kamnite zložbe)

32110    -    Ekološki otoki (kot enostaven objekt v UE C)

32130    -    Objekti za oglaševanje (kot enostavni objekti v UE A)

33110    -    Grajeni prostori na drevesu (kot enostavni objekti v UE A in UE B)

(2) Dovoljena je še:

• prizidava objekta v horizontalni in vertikalni smeri v UE A3, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela;
• sprememba namembnosti (Za sekundarne dele v UE A1 in v UE A2 sprememba namembnosti, ki jo določa 14. člen, ni dovoljena. V primeru, da sekundarni deli niso funkcionalno in konstrukcijsko povezani s primarnimi deli, se jih lahko izvede kot enostavne oziroma nezahtevne objekte, v nespremenjenih gabaritih in z enako namembnostjo.);
• dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin (nasipavanje do ustrezne kote terena, oblikovanje brežin ipd.);
• dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost;
• nezahtevni objekti, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, vendar le za potrebe v času gradnje.

13. člen

(vrste dejavnosti)

(1) Območje urejanja je v osnovi namenjeno za stanovanjsko rabo. Objekti z vplivi na okolje niso dovoljeni. Dovoljene so le mirne in nemoteče spremljajoče dejavnosti, ki ne bodo prekomerno obremenjevale okolja oziroma ne bodo povzročale večjega tovornega ali osebnega prometa in ob upoštevanju določb OPPN.

(2) V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08 in nadaljnje spremembe) so v stanovanjskih stavbah v UE A dopustne naslednje dejavnosti:

• TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL (Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili)
• INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, Druge informacijske dejavnosti)
• FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
• POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (Poslovanje z nepremičninami)
• STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI (Pravne in računovodske dejavnosti, Podjetniško in poslovno svetovanje, Arhitekturno in tehnično projektiranje, Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, Oglaševanje in raziskovanje trga, Druge strokovne in tehnične dejavnosti)
• DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (Zaposlovalne dejavnosti, Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti, Varovanje in poizvedovalne dejavnosti, Dejavnost oskrbe stavb in okolice, Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti)
• ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO (Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, Druge dejavnosti za zdravje)
• DRUGE DEJAVNOSTI (Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, Druge storitvene dejavnosti (razen Pogrebna dejavnost))
• DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO (Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, Raznovrstna proizvodnja storitev v gospodinjstvih za lastno rabo).

(3) Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno na gradbeni parceli poleg parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce zagotoviti ustrezno število parkirnih mest tudi za izvajanje dejavnosti skladno z določbami OPN.

(4) Razporeditev posameznih prostorov v stanovanjski stavbi mora biti taka, da v primeru dejavnosti omogoča njeno normalno izvajanje, hkrati pa omogoča nemoteno bivanje. Prostori za bivanje se lahko uredijo v vseh etažah, poslovni prostori pa se lahko organizirajo le v sklopu kletnih in pritličnih prostorov.

2.3 pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

14. člen

(1) Nove enostanovanjske stavbe so predvidene kot prostostoječi objekti, dvojčki in vrstne hiše. V njih je možno opravljati mirne, nemoteče dejavnosti skladno z določbami 13. člena.

(2) UE A1

URBANA PROSTOSTOJEČA STANOVANJSKA POZIDAVA

-    Tipologija zazidave: dvojček;

-    Merila in pogoji za oblikovanje:

• obvezna je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad objektov v nizih/vrstah;

-    znotraj UE je pri stanovanjskih stavbah dovoljen le en tip (naklon) streh;

-    Volumen posamezne hiše:

-    sestavljata ga primarni in sekundarni del, pri čemer se primarna dela obeh stanovanjskih hiš povezujeta vzdolž daljše stranice, sekundarni del pa je lahko s primarnim delom povezan z isto ali ločeno konstrukcijo;

-    primarni del predstavlja stanovanjska enota kot glavni volumen;

-    sekundarni del predstavljajo pomožne enote – nadstrešek za avto, nadstrešek ob objektu in lopa, ki se postavijo eden zraven drugega, vsi skupaj pa so povezani tudi s primarnim stanovanjskim delom;

-    podrobnejša shema primarnega in sekundarnega dela je razvidna iz grafičnega načrta 7 – Načrt parcelacije;

-    Tlorisni gabariti:

-    primarni del pravokotne oblike v širini do največ 7,5 m in v dolžini do največ 11 m. Površina prostorov za dejavnost je dopustna le do 80 m2;

-    sekundarni del (nadstrešek za avto v velikosti do največ 5,0 x 5,0 m, nadstrešek ob objektu L oblike v širini do največ 1,5 m in v skupni dolžini do največ 16,9 m ter lopa v širini do največ 2,1 m in v dolžini do največ 4,2 m);

-    dopustno je zamikanje na stiku primarnih delov, in sicer v horizontalni smeri na razdalji, ki ni daljša od 2,0 m ter v vertikalni smeri na razdalji, ki ni višja od 1,0 m;

-    Višinski gabarit:

-    etažnost primarnega dela (K - klet; delno ali v celoti vkopana) + P - pritličje + 1N - nadstropje, pri čemer gradnja kletne etaže ni obvezna;

-    etažnost sekundarnega dela le P - pritličje;

-    dopustna so odstopanja ±0,5 m od kot pritličij (Kp), ki so razvidne iz grafičnega načrta 7 – Načrt parcelacije;

-    Streha:

-    dopustne so le ravne strehe, lahko tudi kot zelene;

-    dopustna so strešna okna;

-    Fasade:

-    uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra), ni dopustna;

-    barva fasade mora biti skladna z barvo stavbnega pohištva;

-    dopustna je uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov).

(3) UE A2

URBANA STRNJENA STANOVANJSKA POZIDAVA

• Tipologija zazidave: vrstne hiše;
• Merila in pogoji za oblikovanje:
• obvezna je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad objektov v nizih/vrstah;
• na celotnem nizu/vrsti stanovanjskih stavb je dovoljena le en tip (naklon) streh;

-    Volumen objekta:

-    sestavljata ga primarni in sekundarni del, pri čemer se primarna dela povezujeta vzdolž daljše stranice, sekundarni del pa je lahko s primarnim delom povezan z isto ali ločeno konstrukcijo;

-    primarni del predstavlja stanovanjska enota kot glavni volumen;

-    sekundarni del predstavljajo pomožne enote – nadstrešek za avto, nadstrešek ob objektu in lopa, ki se pri dveh krajnih hišah postavijo eden zraven drugega, pri dveh notranjih hišah pa na obeh straneh hiše, vsi skupaj pa so povezani s primarnim stanovanjskim delom;

-    podrobnejša shema primarnega in sekundarnega dela je razvidna iz grafičnega načrta 7 – Načrt parcelacije;

–   Tlorisni gabariti:

• primarni del pravokotne oblike v širini do največ 7,5 m in v dolžini do največ 11 m, površina prostorov za dejavnost je dopustna le do 30 m2;
• sekundarni del pri dveh krajnih hišah (nadstrešek za avto v velikosti do največ 5,0 x 5,0 m, nadstrešek ob objektu L oblike v širini do največ 1,5 m in v skupni dolžini do največ 16,9 m ter lopa v širini do največ 2,1 m in v dolžini do največ 4,2 m);
• sekundarni del pri dveh notranjih hišah (nadstrešek za avto v velikosti do največ 5,0 x 5,0 m, nadstrešek ob objektu v širini do največ 1,5 m in v skupni dolžini do največ 4,4 m ter lopa v širini do največ 2,1 m in v dolžini do največ 4,2 m;

-    dopustno je zamikanje na stiku primarnih delov, in sicer v horizontalni smer na razdalji, ki ni daljša od 2,0 m ter v vertikalni smeri na razdalji, ki ni višja od 1,0 m;

–   Višinski gabarit:

-    etažnost primarnega dela (K - klet; delno ali v celoti vkopana) + P - pritličje + 1N - nadstropje, pri čemer gradnja kletne etaže ni obvezna;

-    etažnost sekundarnega dela le P - pritličje;

-    dopustna so odstopanja ±0,5 m od kot pritličij (Kp), ki so razvidne iz grafičnega načrta 7 – Načrt parcelacije;

-    Strehe:

-    dopustne so le ravne strehe, lahko tudi zelene;

-    dopustna so strešna okna;

-    Fasade:

-    uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra), ni dopustna;

-    barva fasade mora biti skladna z barvo stavbnega pohištva;

-    dopustna je uporaba tudi sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov).

(4) UE A3

URBANA PROSTOSTOJEČA STANOVANJSKA POZIDAVA

-    Tipologija zazidave: enostanovanjska prostostoječa hiša;

-    Volumen objekta:

-    sestavlja ga glavni volumen stanovanjske hiše, ki pa se lahko zaradi strmega terena oblikuje tudi terasasto z zamikom kletne etaže;

-    Tlorisni gabariti:

-    v osnovi podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2, pri čemer se lahko kletna etaža spreminja (zmanjša/poveča od osnovnega tlorisa ali zamakne v enaki velikosti) iz osnovne linije objekta na razdalji, ki ni večja od polovice širine objekta in/ali ni večja od tretjine dolžine objekta. Površina prostorov za dejavnost je dopustna le do 80 m2;

-    Višinski gabarit:

-    etažnost do največ (K – klet; delno ali v celoti vkopana) + P - pritličje + M - mansarda pri strehi z naklonom ter (K – klet; delno ali v celoti vkopana) + P - pritličje + 1N - nadstropje pri ravni strehi;

-    objekt se lahko gradi tudi brez kletne etaže;

-    na gradbeni parceli A3-1 je izjemoma dopustna tudi gradnja dveh kletnih etaž;

-    kota pritličja se določi z odstopanjem ±0,5 m od kote ceste na meji s hišnim dovozom;

-    Streha:

-    dopustne so dvokapne ter ravne strehe, lahko tudi zelene in v kombinaciji. Naklon dvokapnih streh je od 30° do 45°, s kolenčnim zidom višine do največ 1,2 m;

-    sleme pri dvokapni strehi se orientira s potekom vzdolž daljše stranice;

-    streha nad zamaknjeno etažo se lahko zasuje ali oblikuje kot tlakovana terasa;

-    dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko največ tri frčade;

     dopustno je tudi oblikovanje strešnih izzidkov (ravnih in izbočenih), pri čemer lahko slednji sega nad spodnjo etažo za 1/6 širine tlorisa osnovne stavbe. Na eni strešini je lahko največ en strešni izzidek, ki lahko skupaj zavzame do največ 1/3 površine strešine. Če se izzidka oblikujeta na obeh strešinah strehe morata imeti skladno obliko odprtine in streho;

-    frčade in strešni izzidki morajo biti vsaj 1,0 m nižji od slemena osnovne strehe;

-    Fasade:

-    uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra), ni dopustna;

-    barva fasade mora biti skladna z barvo strehe (v primeru dvokapne strehe) in stavbnega pohištva;

-    dopustna je uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami.

UE B

(5) Zelene površine se ne smejo pozidati s stanovanjskimi stavbami, razen z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti skladno z 12. členom odloka.

(6) Za ureditve v UE B se izdela idejna zasnova, ki mora biti potrjena s strani MONM in upoštevana v programu opremljanja zemljišč. Predvidena je namestitev otroških igral ter ograditev območja otroškega igrišča zaradi zagotavljanja varnosti in higiene. Na severni in na vzhodni strani UE B je zaradi višinske razlike dopustna gradnja opornega zidu višine do največ 1,5 m ter oblikovanje brežin (lahko tudi armiranih).

(7) Urejanje zelenih površin naj poteka v skladu z upoštevanjem naravnih oziroma krajinskih lastnosti tega območja, s prilagajanjem obstoječemu terenu ter z uporabo naravnih materialov. Površine se zatravijo in zasadijo z avtohtono vegetacijo.

UE C

(8) Pogoji urejanja prometne infrastrukture so podrobneje podani v 21. in 22. členu odloka.

15. člen

(glavni dostopi)

(1) Na območje urejanja se dostopa preko javnega prometnega omrežja, in sicer preko rekonstruiranega križišča z Ljubljansko cesto, v nadaljevanju pa po interni cestni mreži, in sicer po cesti C1 z orientacijo vzhod – zahod, nato pa po cesti C2 z orientacijo sever – jugovzhod, ki se zaključi kot slepa ulica z obračališčem na koncu. Dostop v območje urejanja je z Ljubljanske ceste urejen tudi za pešce in kolesarje, v neposredni bližini (jugovzhodno, izven območja urejanja) pa se ob Ljubljanski cesti nahaja še avtobusno postajališče mestnega prometa.

(2) Ob obeh internih cestah se uredi enostranska površina za pešce s katere se lahko dostopa do posameznih gradbenih parcel v UE A, medtem ko je dostop v območje UE B možen le s ceste C1.

(3) V območje večnamenske poti v UE C3 se dostopa s ceste C1, preko hišnega priključka do gradbene parcele A3-1 ter v nadaljevanju po stopnišču s klančino (namenjena le za potisk kolesa ali vozička in ne za vožnjo).

16. člen

(javne površine)

(1) Javne površine na območju urejanja so prikazane na grafičnem načrtu 7 – Načrt parcelacije. Obsegajo območje UE B z igrali in območje UE C, ki predstavlja prometno infrastrukturo s cestama C1 in C2, dvema stojnima površinama zabojnikov za odpadke ter večnamensko potjo C3.

(2) Pri izbiri urbane opreme za urejanje javnih površin se upoštevajo smernice Kataloga urbane opreme za urejanje javnih površin v MONM.

2.4 Parcelacija in gradbene parcele

17. člen

(1) Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi zakoličbe je prikazan na grafičnem načrtu 7 – Načrt parcelacije.

(2) Parceli z oznako A3-2 in A3-3 se lahko združita v eno gradbeno parcelo, kjer se dopusti gradnja le ene samostojne stanovanjske stavbe po pogojih tega odloka.

(3) Do realizacije cestnega koridorja na parceli z oznako C2-2, gradnja katerega se podrobneje definira z drugim podrobnim prostorskim aktom, ki bo obravnaval območje južno od predmetnega OPPN, se lahko to vmesno zemljišče med parcelama z oznako A3-1 in A3-2 parcelira delno k eni in delno k drugi sosednji parceli v UE A3. Pri tem pa velja, da gradnja stavb v tem koridorju ni dovoljena, lahko pa se uredijo nasipi, oblikujejo brežine ter zazeleni območje. Izjemoma se vzdolž južne meje parcele dopusti tudi gradnja opornega zidu po pogojih določenih v 18. členu.

(3) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določbami 46. člena odloka.

18. člen

(usmeritve za ureditev gradbenih parcel)

Splošni pogoji

(1) Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja opornih zidov, oblikovanje brežin in teras, pri čemer ima prednost urejanje z brežinami pred gradnjo opornih zidov.

(2) Kaskadni zidovi za premoščanje višinskih razlik niso dovoljeni, so pa dovoljene kombinacije opornih zidov za terasaste ureditve terena, lahko tudi v kombinaciji z alternativnimi elementi urejanja kot npr. armirane brežine, kamnite zložbe, lesenimi tramovi, visokimi gredami ipd.

(3) Terasaste ureditve terena so dovoljene kadar se zaradi večje višinske razlike terena izvede več vzporednih zidov, pri čemer mora biti razdalja med njimi najmanj enaka višini najvišjega izmed izvedenih zidov.

(4) Utrjeno brežino predstavlja armirana brežina ali kamnita zložba, nagnjena proti višjeležečemu terenu. Naklon armirane brežine mora omogočati zazelenitev s pokrovnimi rastlinami, vidna višina kamnite zložbe pa je lahko do največ 2 m. Pri tem velja, da se utrjene brežine gradijo skladno z določbami 42. člena odloka. Gradnja utrjenih brežin po robu ureditvene (pod)enote se oblikuje poenoteno.

UE A

(5) Znotraj območja so površine razdeljene na več gradbenih parcel. Na eni gradbeni parceli je dopustna gradnja ene stanovanjske stavbe.

(6) Na gradbeni parceli se uredijo parkirne in manipulativne površine, tlakovane ali drugače utrjene površine ob objektih ter zasaditev in zatravitev.

(7) Stanovanjska stavba s svojim najbolj izpostavljenim delom se gradi orientirano skladno s shemo pozidave in vzdolž gradbene linije, kjer je ta določena ter kot je to razvidno iz grafičnega načrta 7 – Načrt parcelacije. Stanovanjska stavba mora biti od meje sosednje gradbene parcele odmaknjena:

- v UE A1: najmanj 4 m za primarni del (razen na stiku dveh hiš na parcelni meji) ter najmanj 1,5 m za sekundarni del;

- v UE A2: najmanj 4 m za primarni del (razen na stiku dveh hiš na parcelni meji) ter najmanj 1,5 m za sekundarni del (ne velja pri notranjih vrstnih hišah, kjer je lahko na parcelni meji);

- v UE A3: najmanj 4 m, kar velja tudi za odmik od rezerviranega prometnega koridorja južnega kraka ceste C2.

(8) Faktor zazidanosti in faktor izrabe na gradbeni parceli:

• UE A1 in UE A2 - faktor zazidanosti do največ 0,5, faktor izrabe pa do 1,00;
• UE A3 – faktor zazidanosti do največ 0,4, faktor izrabe pa do 0,75.

(9) Delež zelenih površin je vsaj 20%.

Nezahtevni in enostavni objekti

(10) Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:

-    garažne stavbe, skladiščne stavbe, zimski vrtovi, pesjaki in nadstrešnice: horizontalni gabariti pravokotne ali kvadratne oblike, oblikovno (barve, materiali) usklajeni s stanovanjsko stavbo; streha nadstreškov (pokrita parkirišča - 12420 Garažne stavbe in nadstrešnice - 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje) je lahko le ravna ali enokapna naklona do 10°, ostale stavbe pa imajo lahko tudi simetrično dvokapno streho naklona od 30° do 45°;

• ograja:
• v leseni ali žični izvedbi, oblikovno usklajena s stanovanjsko stavbo,
• zidane ograje niso dovoljene;
• na gradbeni parceli stanovanjske stavbe ne sme presegati višine 1,80 m, z izjemo dvometrskega pasu ob javnem cestnem prostoru, kjer je dopustna max višina 1,0 m;
• zaradi varnosti se namesti povsod tam, kjer je nevarnost padca;
• oporni zid: vidna površina se reliefno obdela, obloži s kamnom ali ozeleni s plezalkami;
• objekt za oglaševanje lastne dejavnosti: oglasne površine (npr. oznaka na objektu, usmerjevalna tabla na objektu ali na parceli), velikosti do vključno 1,5 m2 in višine do vključno 2 m z upoštevanjem občinskih predpisov o oglaševanju ter omejitev v varovalnem pasu javne ceste.

(11) Oporni zidovi se praviloma gradijo v višini do največ 1,0 m, še posebej na stiku parcelnih mej vrstnih hiš in dvojčkov ter ob cesti C1. Na lokacijah, kjer bi prilagajanje višini terena povzročilo rušenje koncepta oblikovno skladne pozidave, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin ali je to potrebno zaradi zagotovitve geološke stabilnosti terena, se dopusti max. svetlo višino opornega zidu do 1,5 m (predvsem na zahodni in južni strani UE A1 in UE A3 ter na severni meji gradbenih parcel A1-9 do A1-12 in UE B, kjer so lahko visoki do največ 1,5 m in zazelenjeni). Gradnja opornih zidov po robu ureditvene (pod)enote se oblikuje poenoteno.

(12) Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti od meje sosednje gradbene parcele odmaknjeni najmanj 0,5 m (ne velja za gradnjo prometne in komunalno-energetske infrastrukture ter za urejanje na parcelni meji na stiku dvojčka ali vrstnih hiš, kjer je lahko na parcelni meji). Izjema so nezahtevni in enostavni objekt, ki so stavbe, ki morajo biti odmaknjeni najmanj 1,5 m od sosednje gradbene parcele, pri čemer je izjema nadstrešek nad ekološkim otokom v UE C, ki se lahko postavi z 0,5 m odmikom. Za odmik se šteje razdalja med najbolj izpostavljenim delom objekta in mejo gradbene parcele.

(13) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe, se zgradijo podrejeno v odnosu do glavne (stanovanjske) stavbe. Na eni gradbeni parceli v UE A3 je dopustna največ po ena istovrstna stavba kot nezahtevni ali enostavni objekt. Izjema so nadstreški (pokrita parkirišča - 12420 Garažne stavbe in nadstrešnice - 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje), ki jih je lahko več, vendar v skupni površini ne smejo presegati 60 m2.

(14) Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča se lahko odmik nezahtevnih in enostavnih objektov tudi zmanjša oziroma se ti objekti lahko postavijo na mejo gradbene parcele. Izjema velja za določanje odmika opornega zidu od meje javnega dobra na zemljišču parc. št. 1139, k.o. Daljni vrh, kjer se upošteva pogoje upravljavca javnega dobra.

(15) Gradnja ograj je dopustna za ograditev ekoloških otokov ter, če je to potrebno, zaradi varovanja objekta na sosednjem zemljišču (npr. dveh pomožnih stavb ob cesti C1 na parc. št. 197/1 in 197/2, obe k. o. 1454-Daljnji Vrh.

(16) Postavitev certificiranih kontejnerjev/kontejnerske zloženke/šotorov kot nezahtevnih objektov in kot proizvodov, ki so dani na trg kot celota, je dovoljena le v času gradnje za namen gradbišča – pisarne, sanitarije, skladišče ipd.

(17) Ostali prostorsko izvedbeni pogoj glede načina gradnje, postavitve in oblikovanja, ki jih ta OPPN ne določa, se urejajo skladno z določbami OPN.

19. člen

(odstranitev obstoječih objektov)

Zaradi novih gradenj in ureditev se odstrani manjši pomožni objekt v UE B na zemljišču s parc. št. 134/11, k.o. 1454-Daljnji Vrh ter del kaskadnega opornega zidu v UE C1 na zemljišču s parc. št. 135/1 in 135/2, k.o. 1454-Daljnji Vrh.

3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GJI IN GRAJENO JAVNO DOBRO

20. člen

(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove GJI)

(1) Gradnja GJI je dopustna v vseh UE.

(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem odlokom predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno GJI z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.

(3) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove GJI, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova mnenja in soglasja.

(4) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.

(5) Izvedbo različnih vrst objektov GJI se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.

(6) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati.

(7) Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v skupnih koridorjih in koridorjih javnih cest.

(8) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev.

(9) Objekti se lahko priključijo na GJI, če je zgrajena in predana v uporabo pristojnim upravljavcem vsa predvidena oprema, objekti in omrežja GJI, ki je potrebna za funkcioniranje objektov na posameznih gradbenih parcelah oziroma v okviru posameznih funkcionalno zaključenih celot.

3.1 Prometna infrastruktura

21. člen

(pogoji pri posegih v prometno omrežje)

(1) Območje urejanja se naveže na obstoječe prometno omrežje, in sicer v križišču z Ljubljansko cesto na odseku od približno km 1,225 do km 1,245 na desni strani v smeri stacionaže državne ceste oziroma cestnim priključkom predvidoma v km 1,240 državne ceste, ki je kategorizirana kot regionalna cesta R3-651, odsek 0252 priključek Novo mesto zahod-Novo mesto (Bučna vas).

(2) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste.

(3) Pri gradnji novega prometnega omrežja ter ob vseh potrebnih rekonstrukcijah prometnega omrežja na območju urejanja se zagotovi ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Vse ceste ter površine za pešce in kolesarje morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje tako, da padavinske in druge vode ne bodo pritekale na ceste ali na njih zastajale.

(4) Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, površine za pešce in kolesarje pa lahko tudi v drugih ustrezno utrjenih izvedbah.

(5) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah.

(6) Predvideni objekti in ureditve morajo biti morajo načrtovani tako, da ni ovirana preglednost, varna uporaba državne ceste ter njena stabilnost in nosilnost.

(7) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno oblikovanje brežin ter gradnja opornih zidov, skladno s pogoji v 18. členu, katerih gabariti se detajlno določijo v projektni dokumentaciji.

(8) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se poleg merodajnega vozila upošteva veljavne tehnične smernice, standarde in ostale predpise s področja gradenj, urejanja, preglednosti, varnosti, stabilnosti in nosilnosti prometnega omrežja.

(9) Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu ceste ter za izvajanje del v območju regionalne ceste in občinskih cest se pridobi soglasje oziroma pozitivno mnenje upravljavcev.

22. člen

(nove gradnje, rekonstrukcije in ureditev križišča)

UE C

(1) Glavni priključek v območje urejanja je predviden na vzhodni strani z regionalne ceste. Ker je obstoječ priključek neprimeren, je predvideno oblikovanje novega oziroma rekonstruiranega priključka, in sicer kot nesemaforiziranega in brez razširitve regionalne ceste. Dodatno se pred križiščem izvedejo še optične opozorilne naprave – optične zavore, lahko pa tudi postavitev aktivnega radarskega opozorilnega znaka »vi vozite«, ki lahko še dodatno vpliva na spoštovanje omejitve hitrosti 50 km/h na Ljubljanski cesti.

(2) Cesta C1 se uredi v smeri vzhod – zahod in se od priključka z regionalno cesto do križišča s cesto C2 uredi v skupni širini 6,075 m ter v profilu: bankina 1 x 0,25 m, vozni pas 2 x 2,0 m (4,0 m), mulda 1 x 0,5 m, površine za pešca 1 x 1,2 m in bankina 1 x 0,125 m. Od križišča s cesto C2 do večnamenske poti na zahodni strani pa se uredi priključni krak do stanovanjske stavbe v UE A3-1 v širini vozišča 3,5 m, v nadaljevanju pa stopnišče s klančino, ki premošča višinsko razliko.

(3) Pri urejanju priključka ceste C1 z Ljubljansko cesto se na zemljišču s parc. št. 135/1 in 135/2, k. o. 1454-Daljnji Vrh, zaradi rušitve dela obstoječega kaskadnega opornega zidu, le-ta nadomesti ali z novim, vendar brez kaskadnega oblikovanja in v kombinaciji z (armirano) brežino, ali pa le z (armirano) brežino. Pri tem se zagotovi upoštevanje ukrepov prometne varnosti in preglednosti.

(4) Cesta C2 se uredi v smeri sever – jug ter z oblikovanjem križišča na cesti C1. Severni krak predstavlja slepo ulico z obračališčem na koncu v enakem profilu kot cesta C1, južni pa predstavlja le rezervacijo prometnega koridorja za cesto z enostranskim pločnikom v skupni širini 7,75 m za eventualno kasnejšo povezavo območja OPPN s preostalim delom predmetne EUP.

(5) V UE C3 se po trasi obstoječe poljske poti na parc. št. 1139, k. o. 1454-Daljnji Vrh uredi večnamenska pot z uporabo naravnih materialov. Pot se na severu naveže na obstoječo nekategorizirano pot, na jugu pa na obstoječo poljsko pot (obe navezavi že izven območja urejanja). Gradnja opornih zidov ni dovoljena. Ob soglasju upravljavca javnega dobra se v parcelo večnamenske poti lahko posega s podzemnim konstrukcijskim delom (peto temelja) opornega zidu, ki se ga gradi na gradbeni parceli stanovanjske stavbe.

(6) Z obeh cest se do predvidenih stanovanjskih stavb oblikujejo hišni priključki.

3.2 Energetska infrastruktura

23. člen

(električno omrežje)

(1) Obstoječe elektroenergetsko omrežje se zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno dogradi, skladno s potrebami novih naročnikov po električni energiji ter ob upoštevanju pogojev upravljavca omrežja. Predvidoma bo potrebna gradnja novega (lastnega) tokokroga iz transformatorske postaje TP Župnca 2004.

(2) Nova odjemna mesta naj bodo v prostostoječih tipiziranih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema in locirane na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Možne so skupinske omarice za več odjemnih mest.

(3) Nova EKK se (skupaj s kabli za potrebe informatike) izvede s cevmi ter z jaški standardnih dimenzij. Na vseh uvozih/povoznih površinah se EKK dodatno mehansko ojača/zaščiti (npr. z obbetoniranimi cevmi, jaški z zaklepom pokrova) skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi.

(4) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upošteva omejitve v varovalnih pasovih, veljavne varnostne in tehnične predpise/standarde s področja energetike, varnosti in zdravja pri delu ter pri uporabi delovne opreme, varstva pri delu pred nevarnostjo električnega toka ter pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.

24. člen

(1) Obstoječe omrežje razsvetljave javnih površin se zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno dogradi z novo razsvetljavo s svetilkami.

(2) Medsebojna oddaljenost drogov s svetilkami ter izbor svetilk se določi v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

25. člen

(plinovodno omrežje)

Za potrebe oskrbe območja urejanja se dogradi obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje, skladno s predpisi o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov ter ostalimi predpisi, ki urejajo to področje.

26. člen

(raba energije)

(1) Ogrevanje stavb je možno na plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem drugih virov energije. Pri tem se smiselno upošteva predpis o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju MONM.

(2) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi (ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, topla voda).

(1) Za potrebe oskrbe območja urejanja se dogradi obstoječe omrežje elektronskih komunikacij, na mestih tangenc pa zagotovi ustrezno zaščito/prestavitev v novo kabelsko kanalizacijo ter prilagoditve novim gradnjam in ureditvam. Točke navezav določi posamezni upravljavec omrežja.

(2) Omrežje se gradi iz cevne kabelske kanalizacije ustreznih kapacitet. Pri potekih tras v povoznih površinah se cevi dodatno ščiti. Pri križanju z ostalimi infrastrukturnimi vodi pa se zagotovi ustrezen kot križanja ter upošteva najmanjši horizontalni in vertikalni odmik.

(3) Upoštevajo se predpise o elektronskih komunikacijah in velja za komunikacijske vode vseh operaterjev v komunikacijskem koridorju zaradi racionalne medsebojne uskladitve vseh tras pri horizontalnem in vertikalnem razmeščanju cevi ter umeščanju posameznih elementov.

3.4 Okoljska infrastruktura

28. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Za navezavo novih objektov je predvidena razširitev javnega vodovodnega omrežja (JVO), na mestih tangenc pa se zagotovi ustrezno zaščito/prestavitev ter prilagoditve novim gradnjam in ureditvam. Navezava na javno omrežje je predvidoma možna na obstoječe JVO ob Ljubljanski cesti.

(2) Nove cevovode se projektira iz cevi ustreznih dimenzij, z vso pripadajočo armaturo ter ob zagotavljanju kritičnega pretoka (Qkri). Predvidi se tudi nove vodovodne priključke (VP) do posameznih stavb.

(3) Sočasno z gradnjo vodovodnega omrežja se ustrezno dogradi tudi hidrantno omrežje.

(4) Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva predpise o oskrbi s pitno vodo ter tehnične predpise o javnem vodovodu.

29. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Obstoječe javno kanalizacijsko omrežje (OJKO) na območju urejanja se ustrezno prestavi in dogradi s kanalizacijo za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo.

(2) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz kvalitetnih materialov.

(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva veljavne tehnične predpise in standarde o javni kanalizaciji ter predpise, ki urejajo čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode (tudi z javnih cest) v vode in javno kanalizacijo.

Odpadne komunalne vode

(4) Območje urejanja se naveže na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje (OJKO), in sicer preko predvidenega javnega kanalizacijskega omrežja (PJKO), s katerega se preko predvidenih (hišnih) kanalizacijskih priključkov (PKP) napajajo posamezni objekti. Predvidene prestavitve obstoječih kanalizacijskih vodov je potrebno izvesti pred gradnjo objektov.

Odpadne padavinske vode

(5) Predvidena je ureditev sistema odvajanja odpadnih padavinskih voda v zbiralnike deževnice (za sanitarno vodo, vodo za zalivanje ipd.) in ponikovalnice izven vpliva povoznih in manipulativnih površin na posameznih gradbenih parcelah.

(6) V primeru, da geološka sestava tal ne omogoča ponikanja, se viški padavinskih vod odvajajo v kanalizacijski sistem.

(7) Onesnažene padavinske vode se odvajajo preko standardiziranega lovilca olj.

(8) Odvodnjavanje s prometnih površin se lahko spelje v drenažni sistem s prečnimi in vzdolžnimi nakloni, z navezavo na kanalizacijsko omrežje, ob upoštevanju predpisov s področja odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest.

(9) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja se predvidi v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva voda, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok s pozidanih površin ter tako, da z gradbenih parcel posameznih objektov padavinske vode ne pritekajo na javno površino.

30. člen

(1) Pri projektiranju, med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov se upošteva predpise s področja ravnanja z odpadki.

(2) V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih hrani na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.

(3) Za odvoz komunalnih odpadkov se uredi ustrezno število odjemnih mest. Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, tudi za ločeno zbiranje (EKO-otok), hkrati pa morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo.

(4) Stojna površina zabojnikov za odpadke se uredi (npr. asfaltira ali tlakuje, zazeleni okolico, ogradi z enostavno oblikovano ograjo ter nadkrije z nadstreškom).

31. člen

Na območju urejanja ni objektov ali območij, ki bi bili varovani na področju kulturne dediščine. Kljub temu pa ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določbami arheološke stroke.

32. člen

Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upošteva se veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.

33. člen

(1) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19).

(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa obstoječim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.

(3) Pri gradnji stanovanjskih stavb se uporabijo ustrezni zvočno izolativni materiali za zmanjšanje eventualnih hrupnih vplivov na bivalne prostore. Inštalacijske naprave (npr. za hlajenje, ogrevanje, prezračevanje), ki povzročajo hrup, pa se namesti tako, da so (vidni, slišni) vplivi na (bivalno) okolje čim manj moteči in ne povzročajo dodatnih obremenitev s hrupom.

34. člen

(1) Obremenitev zunanjega zraka mora slediti standardom kakovosti zunanjega zraka in ne sme presegati dovoljenih koncentracij z namenom, da bi se izognili škodljivim učinkom na zdravje ljudi in okolje, jih preprečili ali zmanjšali po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka.

(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki zagotovi, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen se med gradnjo preprečuje:

• prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
• nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.

35. člen

(varstvo pred onesnaženjem voda)

(1) Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda se na območju urejanja ustrezno uredi, in sicer v ločenem in vodotesno grajenem sistemu.

(2) Odpadne komunalne vode se vodijo v obstoječo kanalizacijo odpadnih voda.

(3) Čiste padavinske vode s streh se lahko pred iztokom v kanalizacijski sistem zbere in uporabi za sanitarno vodo, za zalivanje ipd., če geološka sestava tal omogoča, pa tudi ponika.

(4) Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se lahko zgradi drenažni sistem z navezavo na kanalizacijsko omrežje.

(5) Onesnažene padavinske vode se pred iztokom očistijo v lovilcu olj.

36. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje.

37. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

(1) Osvetljenost območja urejanja se projektira v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Osvetlitev objektov, parkirnih in drugih površin ne sme negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu.

38. člen

(osončenje fasad in odprtih površin)

Oblikovanje novih stavb ter notranja organizacija prostorov se načrtujeta tako, da je v največji možni meri zagotovljena dobra osončenost oziroma naravna osvetlitev prostorov.

39. člen

(varstvo krajinskih značilnosti)

(1) Pri zasaditvi in zatravitvi površin ter pri urejanju brežin se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) oziroma geološke in hidrološke značilnosti terena ter uporabi avtohtono vegetacijo.

(2) Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo opornih zidov, ki se gradijo le tam, kjer je to res potrebno (npr. zaradi zavarovanja terena ob večjih višinskih razlikah) in še to po možnosti v čim večji meri v kombinaciji z brežinami ter z zazelenitvijo.

(3) Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.

40. člen

(varstvo plodne zemlje in tal)

(1) Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo gospodarno, in sicer tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine, da se omeji obseg poškodb tal na najmanjšo možno mero, ter da se prepreči onesnaženje z gorivom, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi. Tla pod delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo.

(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne deponije se locirajo in uredijo tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda ter zaščito pred erozijo in odplavljanjem materiala.

(3) Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Viškov izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren, še posebej ne na občutljiva območja (npr. na brežine, kjer lahko pride do zdrsa ali erozije) ali z njim zasipavati strugo in poplavni prostor vodotoka. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.

41. člen

(ohranjanje narave)

Območje urejanja se ne nahaja v območju, ki bi bil varovan na področju naravnih vrednot.

42. člen

(1) Območje urejanja ni poplavno in tudi ne plazljivo (zanemarljiva verjetnost pojavljanja plazov), prav tako pa tudi ni opredeljeno kot erozijsko ali ogroženo z visoko podtalnico.

(2) Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva določbe predpisov o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov ter ostale predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, potresi, poplavami, plazovi, vremenskimi pojavi, nesrečami v prometu, ekološkimi nesrečami ipd. V sklopu teh rešitev se zagotavlja tudi varen prometni režim, nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov ter preprečuje onesnaževanje okolja, v primeru eventualnih nezgod pa zagotovi ustrezne ukrepe ali posredovanje pristojnih služb.

(3) V fazi priprave projektne dokumentacije se po potrebi izdela dodatne geološke in hidrološke raziskave glede morebitne erozivnosti, plazovitosti ali poplavnosti ter na podlagi tega predvidi ustrezne tehnične rešitve gradenj na območju urejanja.

43. člen

(1) Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov se upošteva predpise o požarni varnosti objektov, veljavne tehnične smernice in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje.

(2) Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je določeno za posamezno skupino objektov.

(3) Ob načrtovanih objektih na območju urejanja se zagotovi ustrezne prometne površine z neoviranimi in varnimi dovozi, delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje. Hidranti se namestijo na medsebojni razdalji tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.

(4) Odmiki med objekti in odmiki od meje parcel določeni v 18. členu odloka oziroma potrebna protipožarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.

(5) Za omejitev hitrega širjenja požara po objektu morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi. Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev objekta, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.

44. člen

(1) Načrtovani objekti in ureditve se projektirajo za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.

(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva predpise o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov ter določbe standarda glede projektiranja potresnoodpornih konstrukcij.

(1) Izvajanje posegov v posameznih UE se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge UE. Etape oziroma faze prostorskih ureditev (npr. za gradnjo, prestavitve in zaščite ter druge prilagoditve infrastrukturnih objektov in naprav ipd.) se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu. V sklopu zaključenih funkcionalnih enot mora biti sočasno zagotovljena vsa pripadajoča GJI, ki je potrebna za uporabo objektov.

(2) Gradnja objekta(ov) in potrebne infrastrukture se lahko izvaja sočasno, vendar mora biti vsa predvidena GJI in javne zelene površine v UE B, ki je potrebna za funkcioniranje objektov oziroma posameznih funkcionalno zaključenih celot, zgrajena ter predana v last in upravljanje MONM oziroma pristojnim upravljavcem pred priključitvijo stanovanjskih stavb oziroma pred pridobitvijo uporabnih dovoljenj za njih.

(3) Javne zelene površine v UE B morajo biti urejene in predane v last ter upravljanje MONM sočasno z izgradnjo in predajo v upravljanje GJI. Ureditve javnih zelenih površin v UE B se izvajajo sočasno z gradnjo stanovanjskih objektov v UE A1 in UE A2.

(4) Obveznost investitorja ceste C1 je, da z gradnjo te ceste ter do realizacije gradbenih parcel v UE A3, zagotovi ustrezen nasip (izravnavo terena), ki bo omogočal tudi začasni uvoz na zemljišča v UE A3, hkrati pa tudi zagotavljal najmanj vzdrževalna dela oziroma prvotno rabo zemljišč.

(5) Gradnja ceste C1 predstavlja, skupaj s hišnim priključkom do gradbene parcele A3-1 in stopniščem s klančino, ki vodita do UE C, eno etapo oziroma fazo.

(6) S posameznimi posegi, predvsem zaradi gradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne UE posega tudi v sosednjo UE, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.

(7) Podrobnejša opredelitev poteka gradnje, z osnovnimi etapami in podrobnejšimi fazami, se določi v projektni dokumentaciji.

46. člen

(velikost dopustnih odstopanj)

(1) Znotraj območja urejanja so poleg odstopanj, navedenih v 14. in 18. členu, dopustna tudi naslednja odstopanja:

• odstopanja od dejavnosti, določenih v 13. členu odloka, če za to obstajajo prostorske možnosti, ob upoštevanju določb tega OPPN predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v okolje;
• postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;
• gradnja objektov na območju urejanja brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega OPPN, da se s postavitvijo objekta ne ruši koncepta pozidave, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega OPPN;
• odstopanja od zakoličbenih točk ob upoštevanju določb in meril tega OPPN, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev gradbenih parcel. Zaradi odstopanj v velikosti parcel ne sme biti ogrožena funkcionalnost posameznih parcel;
• v primeru, da gre za izboljšanje funkcionalne zasnove stavb oziroma območja ali ugotovljene naravne omejitve (ob upoštevanju geoloških in hidroloških značilnosti in ostalih določb OPPN):
• odstopanja od določitve dovozov na gradbeno parcelo, pri čemer se lahko dva dovoza tudi združita;
•     odstopanja od predlagane sheme oblik in velikosti parcel posameznih stanovanjskih stavb, ki se lahko zmanjšajo ali povečajo, pri čemer ne sme biti ogrožena funkcionalnost posameznih parcel.

(2) Odstopanje od pogojev za gradnjo GJI, določenih v tem OPPN, je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo za to pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov.

(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.

9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN

47. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo.

(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru GJI ter opredeliti območja varovalnih pasov GJI za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.

(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN.

10. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

48. člen

(dodatne obveznosti)

(1) Investitorji so poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma etap/faz gradnje dolžni sočasno izvesti tudi vso potrebno GJI (po pogojih upravljavcev in skladno z vsemi določbami tega odloka), ki bo omogočila funkcioniranje celotnega območja, ne glede na etapno izvedbo prostorske ureditve, skladno z določbami 45. člena odloka in nositi s tem povezane stroške ter izvesti prometne ukrepe na Ljubljanski cesti (kot npr. optične opozorilne naprave, postavitev aktivnega radarskega opozorilnega znaka »vi vozite« ipd.).

(2) Financiranje gradnje ter zaščit in prestavitev GJI poteka v dogovoru med investitorji, upravljavci in MONM ob upoštevanju obveznosti investitorjev v skladu z določbami tega odloka. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti (prometno omrežje s hodnikom za pešce in cestno razsvetljavo, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, stojne površine zabojnikov za odpadke in javne zelene površine v UE B), se na podlagi določb ZUreP-2 izdela program opremljanja in sklene pogodba o opremljanju, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank. Za ostalo infrastrukturo se investitorji in upravljavci v medsebojnih pogodbah podrobneje dogovorijo o pogojih financiranja.

(3) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja GJI, grajenega javnega dobra ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.

(4) Poleg vseh obveznosti, navedenih v odloku, investitor in izvajalci med gradnjo in po njej zagotovijo tudi upoštevanje naslednjih pogojev:

-    ustrezno zaščito objektov in infrastrukturnih vodov ter naprav med gradnjo, po končani gradnji pa obnovo oziroma sanacijo, če se med gradnjo poškodujejo zaradi izvajanja del;

-    organizacijo prometa na obstoječih cestah in poteh med gradnjo tako, da ni zastojev, ob morebitnem oviranju prometa pa za delne zapore pridobiti dovoljenje upravljavcev cest oziroma pristojne službe;

-    izvajanje vzdrževalnih in drugih del na območju urejanja.

49. člen

(organizacija gradbišča)

(1) Gradbišče se praviloma uredi na območju urejanja. Pri organizaciji gradbišča se poleg določb tega odloka na podlagi veljavnih predpisov upošteva še predpise s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske (varnostne) ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisij delcev, ki pri tem nastajajo. Po končani gradnji se odstrani vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine se sanira in krajinsko ustrezno uredi oziroma vzpostavi prvotno stanje.

(2) Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem plazljivostjo in erozijskim delovanjem voda. Osvetljuje se le, če je to nujno potrebno in z ustreznimi svetili.

(3) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju. Dodatne dovozne ceste do gradbišča, odlagališč gradbenega materiala, parkirišč in obračališč za tovorna vozila se predvidijo tako, da so vplivi na varstvo okolja, naravne vire, ohranjanje narave in kulturne dediščine čim manjši.

50. člen

(prostorski ukrepi)

(1) Gradnja in urejanje javnih površin, cest in ostale GJI je v javno korist.

(2) MONM ima na območju urejanja predkupno pravico zaradi zagotavljanja zemljišč za gradnjo GJI in zagotavljanja ustreznega lastništva javnih površin.

(3) Na območjih koridorjev GJI se pravica graditi lahko izkazuje s stvarno pravico, pridobljeno od lastnika tangiranih zemljiških parcel.

(4) Na območju začasne javne rabe, ki je potrebna za gradnjo GJI, veljajo enaki prostorski ukrepi kot pri gradbenih parcelah za javne ceste in ostale GJI.

(5) Pri izvajanju prostorskih ukrepov je potrebno upoštevati predpise o prostorskih ukrepih.

51. člen

(vsebina grafičnega dela)

1.a Izsek iz OPN – namenska raba                                                                         M 1: 5000

1.b Izsek iz OPN – infrastruktura                                                                            M 1: 5000

2.    Pregledna situacija                                                                                             M 1: 2500

3.    DKN s prikazom območja urejanja                                                                    M 1:   500

4.    Geodetski načrt s prikazom območja urejanja                                                  M 1:   500

5.    Ureditvena situacija s prikazom ureditvenih enot                                             M 1:   500

6.    Prečni prerez terena                                                                                         M 1:   500

7.    Načrt parcelacije                                                                                               M 1:   500

8.    Načrt gospodarske javne infrastrukture                                                            M 1:   500

9.a  Prometno omrežje – profili cest                                                                         M 1:   750

9.b  Pregledni vzdolžni prerez ceste C1                                                                  M 1: 1000/100

9.c  Pregledni vzdolžni prerez ceste C2                                                                  M 1: 1000/100

9.d  Karakteristični prerez ceste C1 in C2                                                               M 1:     50

10. Vplivi in povezave s sosednjimi območji                                                            M 1: 2500

52. člen

Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

53. člen

(hramba OPPN)

OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Upravne enote Novo mesto in na sedežu Mestne občine Novo mesto, kjer je tudi na vpogled. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.

54. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Dolenjskem uradnem listu. Odlok se objavi tudi na spletni strani Mestne občine Novo mesto.

Številka: 350-13/2019

Novo mesto, dne 10. 3. 2022

                             Župan

                                                                                               Mestne občine Novo mesto

                                                                                                mag. Gregor Macedoni l. r.