Odgovore na vprašanja in pobude v skladu s Poslovnikom občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pripravijo pristojni uradi občinske uprave.

Svetniki lahko svoja vprašanja oddate na povezavi.

Pred objavo jih potrdita direktor občinske uprave in župan.

Vključitev Novega mesta v mrežo mest, prijaznih do LGBT-oseb


Datum: 22. 01. 2018
Urad: Urad za družbene dejavnosti
Svetniška skupina: Solidarnost
Svetnik: Uroš Lubej

Pobuda

Pobuda, da se Novo mesto vključi v mrežo mest, prijaznih do LGBT-oseb in sprejme ukrepe, ki bodo tem osebam omogočala lažje in enakopravnejše vključevanje v družbo.

Kratek povzetek razlogov:

1. Raziskave poročajo, da je več kot 50 odstotkov LGBT povedalo, da bile v življenju žrtve nasilja in diskriminacije.

2. LGBT osebe so tudi med našimi občankami in občani, so med našimi otroki. Različnost se lahko zgodi ali se je zgodila vsakemu. Omogočiti moramo pogoje, da se bodo te osebe počutile enakopravne in zaželene, saj se jih sedaj veliko preseli v Ljubljano ali pa umakne iz družbe.

Predlog možnih ukrepov

Občina s finančnimi sredstvi spodbuja k organizaciji izobraževanj za zaposlene v šolah, zdravstvenih ustanovah, občinski upravi, drugih javnih zavodih in podjetjih o tem, kako omogočiti LGBT-osebam enakopraven dostop do storitev in kako preprečevati kakršno koli obliko diskriminacije ali celo nasilja nad različnimi.

Občina spodbujala programe za LGBT osebe, ozaveščala javnost o tej problematiki ter tesno sodelovala z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju.

V občinskem glasilu naj se objavi oglas za projekt STIK, ki ga izvaja DRPD Novo mesto.

Podrobnejša utemeljitev:

Zavedati se moramo, da LGBT-osebe (se pravi osebe, ki svojo spolno identiteto in spolno usmerjenost doživljajo in čutijo drugače kot večina ljudi) niso neka vesoljska bitja, živeča nekje drugje, morda zgolj v »izrojenih« velemestih. Ne, v resnici so to tudi naše občanke in občani. Ki so morda sicer že odšli iz našega mesta in si prihodnost gradijo nekje, kjer se počutijo bolj sprejete in enakopravne. Morda bo kdo rekel: ne poznam nikogar in to v resnici ni naš problem. Ampak, v resnici, se ta različnost lahko zgodi vsakemu otroku ali pa vnučku/vnučki. Tudi za to je prav, da pobudo podpremo.

LGBT osebe iz Novega mesta, ki so se po srednji šoli preselile v Ljubljano, poročajo o zaprtosti mesta. Poročajo o tem, da se skoraj nikoli ni govorilo o LGBT tematikah in da niso vedele, kam se lahko obrnejo po varen prostor, pomoč, podporo. Dokler se niso preselile v Ljubljano, (razen izjemoma) niso poznale ostalih LGBT oseb, za katere se je kasneje izkazalo, da jih je bilo v Novem mestu kar nekaj (kasneje so se med seboj spoznale v Ljubljani). Poudarile so, da so pogrešale informacije o varnih prostorih in dogodkih.

Mreža mavričnih mest obsega že 34 mest po celi Evropi, med njimi so tudi mesta, ki so po številu prebivalcev primerljiva z Novi mestom. Mavrična mesta si med seboj izmenjujejo izkušnje o programih, ki jih vodijo za bolj zdravo življenje vseh svojih prebivalcev.

Pravico biti različen je tudi z vidika koristnosti za vse utemeljil že angleški filozof John Stuart Mill.

Vprašal se je, katera družba je najsrečnejša. Ali prepoved biti različen komur koli koristi? Odgovoril je takole: posamezniku lahko družba prepove samo tiste stvari, ki očitno škodijo nekomu drugemu.

Ali škodim drugemu, če (ne) hodim v neko cerkev? Zagotovo ne. Zato je Mill zagovarjal pravico do svobodnega izražanja verskega (ali neverskega) prepričanja. Ali škodim komu, če sem LGBT-oseba? Zagotovo ne. In, po drugi strani, ali prepoved, da nekdo hodi v cerkev, kogar koli prizadene?

Zagotovo prizadene nesrečo tistemu, ki ne sme izražati svoje veroizpovedi. Se pravi, prepoved dejavnosti, ki nikomur ne škodi, je za družbo »v seštevku« slaba.

Zato je prav, da tudi v Novem mestu drug drugemu pustimo biti to, kar vsak izmed nas je ali hoče biti.         

Odgovor

Mestna občina Novo mesto se s svojimi pestrimi vsebinami in aktivnostmi na področju družbenih dejavnosti posveča različnim  skupinam prebivalstva.  S sofinanciranjem različnih programov omogoča socialno vključenost v družbo najrazličnejšim skupinam prebivalstva, kar gotovo pripomore k njihovemu dobremu počutju v lokalnem okolju.

Prav gotovo pa je prepoznavanje raznolikosti spolnih usmerjenosti in spolnih identitet ter sprejemanje te raznolikosti dolžnost in naloga vseh odločevalcev politik, ki skozi številne ukrepe in izvedene aktivnosti kaže svoj odnos do LGBT – oseb.

Občinska uprava podpira predloge možnih ukrepov – prijaznih do LGBT-oseb, ki segajo od skupin za samopomoč, izobraževalnih in informativnih programov in osveščanja javnosti.       

 

Pripravila:

Mateja Jerič,

podsekretarka za zdravstvo in socialno varstvo

 

 

Nazaj na seznam