Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občine Novo mesto

datum: 04. 01. 2017

Dolenjski uradni list 1 - 2017

Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN, 57/11 - ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US), Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 17/14 - ZUOPŽ, 22/14 - odl. US, 19/15), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 59/12) in Statuta Mestne občine Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 33/16) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 19. seji dne 22. 12. 2016 sprejel

O D L O K
o oskrbi s pitno vodo

na območju Mestne občine Novo mesto

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Vsebina)

1. Ta odlok ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Mestne občine Novo mesto, tako da določa:

Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu na območju Mestne občine Novo mesto.

2. člen

(Namen)

Namen tega odloka je:

• zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
• uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
• določiti obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri opravljanju javne službe,
• določiti obveznosti uporabnikov pri koriščenju javne službe,
• zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.

3. člen

(Pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. interno vodovodno omrežje je vodovod z vsemi elementi, ki so priključeni za obračunskim vodomerom,
2. izgube pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napaja vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo,
3. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem,
4. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom,
5. javno hidrantno omrežje so objekti in naprave, namenjeni izključno za gašenje požarov,
6. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
7. območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda,
8. območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo,
9. obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe,
10. obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev,
11. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom,
12. pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
13. posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo,
14. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: vodovodni priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; elementi spoja na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli vodovodnega priključka,
15. priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
16. rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo,
17. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovodni sistem ali vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda,
18. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe,
19. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju,
20. vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
21. zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo,
22. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo,
23. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje,
24. uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki odvzema vodo iz javnega vodovoda,
25. stavbe in gradbenoinženirski objekti, v katerih se zadržujejo ljudje ali se v njih pitna voda uporablja za oskrbo živali, so vse stavbe in gradbenoinženirski objekti, ki jih definira enotna klasifikacija vrst objektov (CC-SI), Uradni list RS, št. 109/11,razen stavb, definiranih pod točko 1242, 1252, 12711, 12713 (razen vinskih kleti in zidanic), 12714, 12730, 12740 (alineja 6) ter gradbenoinženirskih objektov, definiranih pod točko 21, 22 (razen 22232), 23 (razen 2302 in 2303), 24 (razen 24122 (alineja 2 in 9) in 24203).

4. člen

(Javna služba)

1. V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:

• se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
• iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:

• oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
• oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
• oskrba javnega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
• oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
• oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.

5. člen

(Zagotavljanje javne službe)

1. Občina zagotavlja javno službo za območje celotne občine.

Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, mora vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, pridobiti občina. Postopek pridobitve vodnega dovoljenja vodi upravljavec.

V okviru izvajanja javne službe občina zagotavlja tudi izvajanje rednega vzdrževanja javnega vodovodnega omrežja in naprav, za kar občina zagotavlja proračunska sredstva.

6. člen

(Uporabniki javne službe in njihove obveznosti)

(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.

(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.

(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.

(4) Obveznosti uporabnika so:

• redno vzdrževanje internega vodovodnega omrežja,
• zaščita vodomernega jaška in vodomera pred poškodbami in zmrzaljo,
• omogočanje dostopa do vodomernega jaška in vodovodnega priključka,
• pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode,
• redno plačevanje storitev upravljavcu,
• urejanje medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah,
• upoštevanje navodil in priporočil pri uvedbi ukrepa racionalne rabe vode zaradi pomanjkanja vode ali drugih izrednih dogodkov.

7. člen

(Lastna oskrba s pitno vodo)

Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.

II. UPRAVLJANJE VODOVODOV

8. člen

(Določitev območij javnih vodovodov)

Območja javnega vodovoda so določena s predpisom občine in so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana v katastru javnega vodovodnega omrežja izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo ločeno za:

1. območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba,
2. območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo predvideno izvajanje javne službe,
3. območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in
4. območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.

9. člen

(Določitev upravljavca vodovoda)

1. Izvajalec obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in upravljavec vseh javnih vodovodnih omrežij in naprav na območju Mestne občine Novo mesto je javno podjetje Komunala Novo mesto, d.o.o.

V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:

• eno ali več stanovanjskih stavb, kjer je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
• eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
• eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.

Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.

Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.

Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.

Izvajalec obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in upravljavec vseh javnih vodovodnih omrežij in naprav skrbi za tekoče izvajanje vseh nalog, ki mu jih kot upravljavcu nalaga zakonodaja, skrbi za tekoče vzdrževanje vseh javnih vodovodnih omrežij in naprav in izvaja vsa intervencijska vzdrževanja javnih vodovodnih omrežij in naprav.

Izvajalec obvezne javne službe je odgovoren za povzročeno škodo, nastalo zaradi izvajanja del, vzdrževanja ali intervencije na omrežju.

III. STANDARDI OPREMLJENOSTI

10. člen

(Opremljenost naselij)

1. Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50 ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.

Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:

• izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan ali
• upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.

11. člen

(Obveznost priključitve na javni vodovod)

1. Vsak objekt s stalno ali začasno prijavljeno osebo in objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo zagotavlja skladno z določili prvega odstavka 4. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda in so zanj izpolnjeni tehnično dobavni pogoji, mora biti priključen na javni vodovod v skladu s tem odlokom in tehničnim pravilnikom.

Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.

V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.

Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode z enim odjemnim mestom.

Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko za posamezno stavbo ali gradbenoinženirski objekt izvede tudi več vodovodnih priključkov, če so izpolnjeni pogoji, opredeljeni v tem odloku in tehničnem pravilniku.

Načrtovanje in gradnjo vodovodnega priključka mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenoinženirskega objekta najkasneje v roku šestih mesecev po vročitvi obvestila upravljavca o možnosti in obveznosti priključitvena javno vodovodno omrežje.

Obvestilo o možnosti in obveznosti priključitve na javno vodovodno omrežje izda izvajalec javne službe v roku 30 dni po prevzemu vodovodnega omrežja v poslovni najem.

12. člen

(Prepoved priključitve na javni vodovod)

1. Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.

Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta ne sme priključiti na javni vodovod.

13. člen

(Prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)

1. V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.

Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

IV. NAČRTOVANJE VODOVODA

14. člen

(Javna pooblastila)

1. Upravljavec izdaja smernice in mnenja medobčinskim in občinskim prostorskim aktom, za kar mora pripravljavec prostorskega akta predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja.

Upravljavec kot pristojni soglasodajalec izdaja soglasja in projektne pogoje k projektnim dokumentacijam za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektnim dokumentacijam za izvedbo, če nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi področja gradnje. Kadar nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, mora vložnik vloge za izdajo soglasja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in k projektni dokumentaciji za izvedbo k vlogi priložiti pisno soglasje lokalne skupnosti k obsegu gospodarske javne infrastrukture.

Upravljavec kot pristojni soglasodajalec izdaja soglasja za priključitev, če se nameravana gradnja priključi na gospodarsko javno infrastrukturo v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov. Namesto soglasja za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Soglasje za priključitev ne nadomešča soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Upravljavec kot pristojni soglasodajalec sodeluje v postopkih pridobitve uporabnih dovoljenj.

15. člen

(Gradnja novega vodovoda)

1. Pri načrtovanju novih javnih vodovodov morajo lastniki, investitorji, načrtovalci in upravljavci zagotoviti načrtovanje, ki bo zagotavljalo gospodarno, ekonomično in varno vodovodno omrežje s prednostnim izkoriščanjem obstoječega vodovoda ter prednostno in racionalno rabo obstoječih vodnih virov.

Pri načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno prednostno zagotavljati, da se povečuje izkoriščenost že izvedenega vodovodnega omrežja, zaradi česar se prednostno načrtuje in izvaja tekoče investicijsko vzdrževanje obstoječega vodovodnega sistema.

Pri načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo in predpise, še posebno določbe uredbe, tega odloka in tehničnega pravilnika.

Pri načrtovanju vodovoda je investitor dolžan pridobiti vsa soglasja, definirana v 14. členu tega odloka.

Investitor je dolžan pridobiti soglasja, definirana v 14. členu tega odloka, tudi v primerih, ko se za izvedbo vodovoda izdeluje le projekt za izvedbo. V tem primeru je potrebno pridobiti soglasja k projektu za izvedbo.

Investitor je dolžan pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji za izvedbo tudi v primeru, če to od njega v sklopu izdaje soglasja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja zahteva upravljavec, za kar mora investitor predložiti projektno dokumentacijo za izvedbo.

Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.

Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.

Če je za priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod treba zagotoviti nove vodne vire pitne vode, ima priključitev na nov ali obratujoči transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode.

Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.

16. člen

(Prednostna raba vode iz vodovoda)

1. Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

Če javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom, pri čemer morajo biti drugi viri hidravlično ločeni od javnega vodovoda.

Če se v skladu s prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja s hidrantnim omrežjem za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora biti to hidravlično ločeno od javnega vodovoda. S priključkom na javni vodovod se lahko izvede tudi napajanje požarnega bazena, ki mora biti prav tako hidravlično ločen od javnega vodovoda. V obeh primerih mora biti priključitev na javni vodovod izvedena preko merilnika pretoka, in sicer skladno s postopkom za priključitev na javni vodovod.

V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.

17. člen

(Rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda)

1. Javni vodovodi se načrtujejo tako, da imajo zagotovljena rezervne kapacitete virov pitne vode ali rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda.

Pri načrtovanju rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg območij poselitve upoštevajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja, za katera je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda.

Vsak javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na območju javnega vodovoda vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda, kar pomeni najmanj 10 litrov vode na prebivalca na dan.

Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod.

Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod, če je izvedena ustrezna povezava in je v programu oskrbe s pitno vodo opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove uporabe.

Šteje se, da je rezervno zajetje za pitno vodo neodvisno, če se rezervno zajetje ali zajetja javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka nahajajo izven območja zajetja za pitno vodo, ki je v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za določitev vodovarstvenega območja, določeno za ožje vodovarstveno območje ali izpolnjuje kriterije za ožje vodovarstveno območje.

Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode iz tretjega odstavka tega člena.

18. člen

(Zmanjševanje vodnih izgub vodovoda)

1. Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci.

Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo.

Lastnik javnega vodovoda zagotavlja finančna sredstva za izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.

Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda.

Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub.

Kot dopustna raven vodnih izgub se v skladu s 33. členom uredbe o oskrbi s pitno vodo šteje 25 odstotkov celotne količine pitne vode, določene v vodnem dovoljenju za oskrbo s pitno vodo.

19. člen

(Priključitev stavb ali gradbenoinženirskih objektov na javni vodovod)

1. Za načrtovanje in izgradnjo vodovodnega priključka je odgovoren lastnik stavbe ali gradbenoinženirskega objekta.

Za priključitev stavbe ali gradbenoinženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik stavbe oziroma gradbenoinženirskega objekta ali njegov pooblaščenec pri upravljavcu izvesti prijavo vodovodnega priključka ter skleniti pogodbo o priključitvi na javni vodovod.

K prijavi vodovodnega priključka stavbe oziroma gradbenoinženirskega objekta mora lastnik ali njegov pooblaščenec priložiti:

• gradbeno ali uporabno dovoljenje za stavbo ali gradbenoinženirski objekt ali potrdilo upravne enote, da je bila stavba ali gradbenoinženirski objekt zgrajen pred l. 1967,
• izjavo lokalne skupnosti, v primeru izvedbe vodovodnega priključka skladno z določili 4. točke tega člena,
• odločbo o odmeri komunalnega prispevka,
• dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku (če odločba določa, da se komunalni prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti dokazila o poravnavi vseh poravnanih zapadlih obveznostih),
• dokazila o pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe ali gradbenoinženirskega objekta,
• osebne podatke.

Vodovodni priključek se lahko izvede tudi na zemljiščih, na katerih je predvidena raba pitne vode za kmetijske ali druge namene. V tem primeru so vse obveznosti in dolžnosti prenesene na lastnika zemljišča.

K prijavi vodovodnega priključka na zemljiščih, na katerih je predvidena raba pitne vode za kmetijske ali druge namene mora lastnik ali njegov pooblaščenec priložiti:

• dokazilo o plačilu pristojbine za priključitev pitne vode za kmetijske ali druge namene,
• dokazila o pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po zemljiščih, ki niso v lasti lastnika zemljišča,
• osebne podatke.

Vodovodni priključek se lahko izvede le ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa tretji odstavek tega člena, in sicer kot stalni vodovodni priključek, ki je v uporabi celotno življenjsko dobo stavbe ali gradbenoinženirskega objekta oziroma do njegove ukinitve.

Ukinitev vodovodnega priključka se izvede ali na osnovi pisne vloge, katero mora lastnik stavbe ali gradbenoinženirskega objekta vložiti pri upravljavcu, ali izredno, če so izpolnjeni pogoji, definirani v tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški ukinitve vodovodnega priključka bremenijo lastnika stavbe ali gradbenoinženirskega objekta.

Izvedbo in ukinitev vodovodnega priključka lahko izvede izključno upravljavec.

20. člen

(Začasni vodovodni priključek)

1. Ne glede na določbe petega odstavka 19. člena tega odloka se lahko za  obstoječ objekt s stalno ali začasno prijavljeno osebo in objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo zagotavlja skladno z določili prvega odstavka 4. člena tega odloka, ki nima izpolnjenih vseh pogojev za pridobitev stalnega vodovodnega priključka, izvede začasni vodovodni priključek. Začasni vodovodni priključek se izvede največ za obdobje 10 let.

Za začasno priključitev stavbe na javni vodovod mora lastnik stavbe ali njegov pooblaščenec pri upravljavcu izvesti prijavo o priključitvi na javni vodovod ter z upravljavcem skleniti pogodbo o priključitvi na javni vodovod.

K prijavi začasnega vodovodnega priključka mora lastnik stavbe ali njegov pooblaščenec priložiti:

• odločbo o odmeri komunalnega prispevka, razen za območja, za katera področni predpisi določajo, da se komunalni prispevek ne odmeri,
• dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku (če odločba določa, da se komunalni prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti dokazila o poravnavi vseh zapadlih obveznosti), razen za območja, za katera področni predpisi določajo, da se komunalni prispevek ne odmeri ali dokazilo o plačilu pristojbine za začasno priključitev,
• dokazila o pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe ali gradbenoinženirskega objekta,
• osebne podatke.

Lastnik stavbe z izvedenim začasnim vodovodnim priključkom je dolžan v roku trajanja začasnega vodovodnega priključka urediti vse pogoje za pridobitev stalnega vodovodnega priključka ter najkasneje na dan poteka začasnega vodovodnega priključka pri upravljavcu urediti stalni vodovodni priključek skladno z določili 19. člena tega odloka.

Če lastnik stavbe z izvedenim začasnim vodovodnim priključkom v roku ne uredi vseh potrebnih pogojev za pridobitev stalnega vodovodnega priključka ter ne poda prijave za stalni vodovodni priključek, mora upravljavec izvesti izredno ukinitev začasnega vodovodnega priključka. Vsi stroški, povezani z izredno ukinitvijo začasnega vodovodnega priključka, bremenijo lastnika stavbe z izvedenim začasnim vodovodnim priključkom.

21. člen

(Gradbiščni vodovodni priključek)

1. Ne glede na določbe petega odstavka 19. člena tega odloka se lahko za čas gradnje stavbe ali gradbenoinženirskega objekta z izdanim gradbenim dovoljenjem izvede gradbiščni vodovodni priključek.

Za gradbiščni vodovodni priključek mora lastnik stavbe oziroma gradbenoinženirskega objekta ali njegov pooblaščenec pri upravljavcu izvesti prijavo vodovodnega priključka ter z upravljavcem skleniti pogodbo o priključitvi na javni vodovod. V primeru, če je lastnik objekta oziroma gradbenoinženirskega objekta ali njegov pooblaščenec pravna oseba, lahko namesto sklenitve pogodbe o izvedbi gradbiščnega priključka upravljavcu preda naročilnico za izvedbo gradbiščnega vodovodnega priključka.

K prijavi vodovodnega priključka mora lastnik stavbe oziroma gradbenoinženirskega objekta ali njegov pooblaščenec priložiti:

• gradbeno dovoljenje za stavbo oziroma gradbenoinženirski objekt in
• osebne podatke.

Rok trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem izgradnje stavbe oziroma gradbenoinženirskega objekta, vendar najdlje do začetka uporabe stavbe oziroma gradbenoinženirskega objekta.

Ukinitev gradbiščnega vodovodnega priključka se izvede na osnovi vloge za ukinitev gradbiščnega vodovodnega priključka, katero mora lastnik stavbe oziroma gradbenoinženirskega objekta ali njegov pooblaščenec vložiti pri upravljavcu, ali izredno, če so izpolnjeni pogoji, definirani v tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški ukinitve vodovodnega priključka bremenijo lastnika stavbe oziroma gradbeno-inženirskega objekta.

V. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE

22. člen

(Obseg storitev javne službe)

V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod in menjavo obračunskih vodomerov v skladu z veljavno zakonodajo,
6. vodenje evidenc v skladu s 24. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo,
7. poročanje v skladu s 26. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo,
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 25. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo,
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja pitne vode,
11. monitoring količine odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe,
18. izvajanje in pripravo programa razvoja javnega vodovoda,

23. člen

(Oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)

V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda zagotoviti izvajanje javne službe skladno z Uredbo o oskrbi s pitno vodo.

24. člen

(Storitve v zvezi s priključki stavb - vodovodnimi priključki)

1. Vodovodni priključek je del vodovoda, ki povezuje javno javni vodovod in vodomerni jašek z vgrajenim obračunskim vodomerom.

Lokacijo vodomernega jaška določi upravljavec in se praviloma postavlja na parcelni meji, ki je najbližja javnemu vodovodu.

Obračunski vodomer predstavlja razmejitveno mesto vodovodnega priključka in internega vodovodnega omrežja. Vsi elementi za obračunskim vodomerom so del interne instalacije, ki je v upravljanju in vzdrževanju lastnika oziroma uporabnika.

Vodovodni priključek je last uporabnika in se prenese v upravljanje upravljavcu javnega vodovoda na osnovi pogodbe za izgradnjo vodovodnega priključka.

Upravljavec javnega vodovoda mora voditi kataster vodovodnih priključkov.

Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodne priključke in obračunske vodomere v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja meroslovje.

Poškodba priključka ali vodomera kot posledica izvajanja zemeljskih del ali zmrzali se ne krije iz naslova vzdrževanja vodovnih priključkov.

25. člen

(Prenos novozgrajenih in obnovljenih vodovodov v last lokalne skupnosti in prenos v poslovni najem)

1. Vsa novozgrajena vodovodna omrežja s pripadajočimi objekti, ki jih prostorski akti definirajo kot javna in jih na osnovi pogodbe o komunalnem opremljanju gradijo zasebni investitorji, morajo zasebni investitorji po izgradnji predati v last pristojni lokalni skupnosti skladno z določili pogodbe o komunalnem opremljanju.

Za prevzem objektov in omrežij vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:

• uporabno dovoljenje oz. zapisnik o končanju del, v primerih, ko za objekt ni potrebno pridobiti uporabnega dovoljenja,
• projektna dokumentacija, izdelana v skladu z veljavno zakonodajo, v obsegu PGD, PZI, PID,
• geodetski načrt novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in internimi navodili upravljavca,
• dokazilo o zanesljivosti objekta, izdelano v skladu z veljavno zakonodajo in z vsemi prilogami, navedenimi na tabelaričnem seznamu prilog,
• garancije,
• overjene služnostne pogodbe ali pogodbe,
• veljaven zapisnik o ustreznosti objektov in omrežij vodovoda, ki ga izda operativni sektor upravljavca.

Novozgrajeno ali obnovljeno vodovodno infrastrukturo je lokalna skupnost dolžna predati v poslovni najem upravljavcu, praviloma v roku treh (3) mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja ali podpisu zapisnika o končanju del, pri čemer je dolžna predati vso dokumentacijo iz drugega odstavka tega člena.

26. člen

(Kataster javnega vodovoda)

1. Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovodnega omrežja izvaja upravljavec v skladu z zakonodajo. Stroški izvajanja se krijejo iz proračunskih sredstev pristojne lokalne skupnosti.

V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o vseh objektih, omrežju in napravah javnega vodovoda.

27. člen

(Uporaba javnih hidrantov)

1. Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Sredstva za pokrivanje stroškov vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu javnega vodovoda zagotavlja pristojna lokalna skupnost.

Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.

Odvzem vode iz javnega hidranta, ki ni namenjena gašenju požara, je dovoljena samo s predhodnim pisnim soglasjem upravljavca, ki določi mesto in način odvzema vode.

28. člen

(Varovanje obstoječe infrastrukture)

1. Vsakdo, ki na trasi ali v varovalnem območju javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka namerava izvajati dela, ki lahko škodno vplivajo na javni vodovod ali vodovodni priključek, je dolžan pred pričetkom del pri upravljavcu naročiti odkaz obstoječega javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka.

V primeru povzročitve poškodbe javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka je povzročitelj poškodbe dolžan takoj obvestiti upravljavca o vrsti, kraju in času nastale poškodbe.

Vse povzročene poškodbe na javnem vodovodnem omrežju ali vodovodnih priključkih lahko odpravlja izključno upravljavec na stroške povzročitelja poškodbe.

Neposredne posege na obstoječi javni vodovod in vodovodne priključke lahko izvaja izključno upravljavec.

V okviru izvajanja investicijskih vzdrževanj je potrebno za nemoteno obratovanje obstoječega javnega vodovoda in nemoteno oskrbo uporabnikov, če je to potrebno, izvesti ustrezen obvod, ki ga lahko izvede izključno upravljavec.

VI. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV

29. člen

(Viri financiranja)

Viri financiranja javne službe so:

• prihodek od izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo,
• subvencije,
• sredstva občinskega proračuna,
• sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
• druga sredstva.

30. člen

(Vrste uporabnikov)

Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, so razdeljeni v naslednje skupine:

• gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
• vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.

31. člen

(Zaračunavanje storitev)

1. V okviru javne službe oskrbe s pitno vodo se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve:

• omrežnina in
• vodarina.

Uporabniki so dolžni kriti stroške storitev oskrbe s pitno vodo od dneva priključitve na javni vodovod.

32. člen

(Elementi cene storitve javne službe)

Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine in vodarine, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.

33. člen

(Omrežnina in plačilo za vodno pravico)

1. Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, in zajemajo:

• stroške amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura ali stroške najemnine infrastrukture te javne službe (stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe ob upoštevanju življenjske dobe v skladu z amortizacijskimi stopnjami predpisov, ki urejajo oblikovanje cen komunalnih storitev),
• stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
• stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
• stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod,
• stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima,
• plačilo za vodno pravico v skladu s prepisi, ki urejajo vode,
• odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje in obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo; pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.

Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve oskrbe s pitno vodo, določi se na letni ravni in se lahko obračuna mesečno v evrih glede na faktor, oblikovan po različnih zmogljivostih vodovodnih priključkov, določenih z nazivnim premerom vodomera (DN), skladno z naslednjo preglednico:

V primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz prvega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega premera tega vodomera.

Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim premerom.

Če stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz prvega odstavka tega člena.

V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu z zgornjo preglednico.

Plačilo za vodno pravico se za posameznega uporabnika določi ob smiselni uporabi prvega, drugega, tretjega, četrtega in prejšnjega odstavka tega člena.

34. člen

(Vodarina)

1. Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe.

V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:

• neposredne stroške materiala in storitev,
• neposredne stroške dela,
• druge neposredne stroške,
• splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
• splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
• splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
• obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
• neposredne stroške prodaje,
• stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
• druge poslovne odhodke in
• donos v skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

35. člen

(Obračun vodarine)

1. Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju, odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava najmanj dvakrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v preteklem obračunskem obdobju. Upravljavec lahko določi akontacije tudi drugače.

Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije.

V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu.

Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu se določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega odvzema oziroma najmanj za obdobje enega leta.

Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.

Normirana poraba se za stavbe, opremljene z obračunskimi vodomeri, določi z upoštevanjem zmogljivosti vodomerov in faktorjev, navedenih v preglednici iz drugega odstavka 30. člena, pri čemer se za vodomer DN 20 upošteva normalna poraba, ki znaša 1,2 m3 pitne vode na dan. V večstanovanjskih stavbah se normirana poraba lahko določi glede na dejansko število oseb, ki prebivajo v stavbi, s tem da se upošteva poraba 0,15 m3 na osebo na dan.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in gradbene inženirske objekte celotna poraba upošteva kot normalna poraba pitne vode.

Poraba pitne vode, ki je na letni ravni večja od normirane porabe iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je prekomerna poraba pitne vode, katere cena se poveča za 50 %. Obračunava se lahko v mesečnih akontacijah, določenih glede na dejansko prekomerno porabo v preteklem obračunskem obdobju. Tako pridobljen prihodek zniža obračunsko ceno za to javno službo.

36. člen

(Cene storitev)

1. Cene storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za območje občine predlaga izvajalec javne službe skladno z določili 1. točke 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinnazaj